Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prekarni Mišmaš

23.12.2016

Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.

V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...

Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.

Prekarni mišmaš

Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,

malo greje ga spomin na pir.

Mu življenje pasje nič ni tuje,

kakor dobro ve oštir.

Maš na poti v isto službo

z manjšim mačkom kakor Miš

brez skrbi se vrača v družbo,

mu pod plašč ne seže vetra piš.

 

Miš si maš želi postati.

Šefovih obljub je zbirka,

prav po pasje z njimi dirka,

slepomiši, druge blati.

Moli Miš taco, a žal v prazno,

mesta mu med maši ni.

Število slednjih je že prav porazno,

miši pa se kar množi.

 

Mašu je v službi laže,

Maš ima devet življenj.

Nikoli mu slabo ne kaže,

zlahka že ne bode odpuščen.

 

Ko je šef na potovanju,

skupaj z maši pleše Miš

začne se pri zavarovanju:

ti ga nimaš, ti loviš!

 

Šef se ves nasršen vrne.

Lajal ne bi, grizel pač.

Iščoč napako vse obrne,

ko jo najde, te bo stresel iz hlač.

 

Zanj testo je vrela kaša,

ob njem se smuka in vpraša:

Čigava je ta mišja dlaka,

ki v masi za rogljičke čaka?!

 

Kakor krotka miška Miš molči.

Šef si ga že ogleduje.

Maš, ki ga papir varuje,

pa kot pečeni maček se reži.

 

V tej igri pač je Miš le miš,

in miša žal še pes ne bo povohal.

Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?

Le on se bo po riti čohal!

 

Trenutek, dolg kot pasja čreva,

prekine Maš, prijatelj Miša.

"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva

in konča: "Miš stari, pridi, greva!"


Jezikanje

308 epizod


Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Prekarni Mišmaš

23.12.2016

Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.

V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...

Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.

Prekarni mišmaš

Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,

malo greje ga spomin na pir.

Mu življenje pasje nič ni tuje,

kakor dobro ve oštir.

Maš na poti v isto službo

z manjšim mačkom kakor Miš

brez skrbi se vrača v družbo,

mu pod plašč ne seže vetra piš.

 

Miš si maš želi postati.

Šefovih obljub je zbirka,

prav po pasje z njimi dirka,

slepomiši, druge blati.

Moli Miš taco, a žal v prazno,

mesta mu med maši ni.

Število slednjih je že prav porazno,

miši pa se kar množi.

 

Mašu je v službi laže,

Maš ima devet življenj.

Nikoli mu slabo ne kaže,

zlahka že ne bode odpuščen.

 

Ko je šef na potovanju,

skupaj z maši pleše Miš

začne se pri zavarovanju:

ti ga nimaš, ti loviš!

 

Šef se ves nasršen vrne.

Lajal ne bi, grizel pač.

Iščoč napako vse obrne,

ko jo najde, te bo stresel iz hlač.

 

Zanj testo je vrela kaša,

ob njem se smuka in vpraša:

Čigava je ta mišja dlaka,

ki v masi za rogljičke čaka?!

 

Kakor krotka miška Miš molči.

Šef si ga že ogleduje.

Maš, ki ga papir varuje,

pa kot pečeni maček se reži.

 

V tej igri pač je Miš le miš,

in miša žal še pes ne bo povohal.

Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?

Le on se bo po riti čohal!

 

Trenutek, dolg kot pasja čreva,

prekine Maš, prijatelj Miša.

"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva

in konča: "Miš stari, pridi, greva!"


27.04.2018

Slamovska poezija

Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.


20.04.2018

Knjige dijake spodbujajo k razmišljanju

Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.


13.04.2018

Ko gredo Zasavci študirat, kolegom posredujejo slovar

Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”


06.04.2018

Z lastinskimi izreki govoru dodamo arhaično patino

Latinski izrazi in pregovori so splošno veljavne modrosti, ki ji vsi poznamo, a ne nujno v izvirniku. Lektorica Barbara Šega Čeh pravi, da so še danes neizogibni – v literaturi, periodiki, strokovni govorici in tudi v političnem govoru.


30.03.2018

Andrej Rozman Roza o rimah

Roza obvladuje pesniške oblike, zloge fino kot pšenico melje, včasih šteje vejice in pike, kot arhitekt nam snuje pesniško pročelje. Z Andrejem Rozmanom Rozo o poeziji! In to v rimah.


23.03.2018

Advokatščina ali pravni jezik

Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.


16.03.2018

Jezikanje naglaševanje

Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!


09.03.2018

Klošar Taubi o jeziku ulice

Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.


02.03.2018

Besedilo v oglasih bodo zamenjali #

Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.


23.02.2018

Oglaševanje s klišeji, spolnostjo, rimo in humorjem

Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.


16.02.2018

EMAfore v besedilih skladb

Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.


09.02.2018

S podomačevanjem ubijemo dve muhi na en mah

Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.


02.02.2018

Jezikovna joga z besednimi igrami

Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.


26.01.2018

Ponarodeli kalodont, tetrapak in mobitel

S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.


19.01.2018

Ironija, sarkazem ali cinizem?

V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.


12.01.2018

Narečja v risankah delujejo pristno in domače

Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.


05.01.2018

Ko ne vikaš in ne tikaš, takrat “nevtralikaš”

V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.


29.12.2017

Jezikalni venček 2017

Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.


15.12.2017

Vesele brezžične praznike in srčno novo leto

Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.


08.12.2017

Poštarka, poštarica, pismonoška? Pismonoša!

V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.


Stran 13 od 16
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov