Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.
Prekarni mišmaš
Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,
malo greje ga spomin na pir.
Mu življenje pasje nič ni tuje,
kakor dobro ve oštir.
Maš na poti v isto službo
z manjšim mačkom kakor Miš
brez skrbi se vrača v družbo,
mu pod plašč ne seže vetra piš.
Miš si maš želi postati.
Šefovih obljub je zbirka,
prav po pasje z njimi dirka,
slepomiši, druge blati.
Moli Miš taco, a žal v prazno,
mesta mu med maši ni.
Število slednjih je že prav porazno,
miši pa se kar množi.
Mašu je v službi laže,
Maš ima devet življenj.
Nikoli mu slabo ne kaže,
zlahka že ne bode odpuščen.
Ko je šef na potovanju,
skupaj z maši pleše Miš
začne se pri zavarovanju:
ti ga nimaš, ti loviš!
Šef se ves nasršen vrne.
Lajal ne bi, grizel pač.
Iščoč napako vse obrne,
ko jo najde, te bo stresel iz hlač.
Zanj testo je vrela kaša,
ob njem se smuka in vpraša:
Čigava je ta mišja dlaka,
ki v masi za rogljičke čaka?!
Kakor krotka miška Miš molči.
Šef si ga že ogleduje.
Maš, ki ga papir varuje,
pa kot pečeni maček se reži.
V tej igri pač je Miš le miš,
in miša žal še pes ne bo povohal.
Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?
Le on se bo po riti čohal!
Trenutek, dolg kot pasja čreva,
prekine Maš, prijatelj Miša.
"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva
in konča: "Miš stari, pridi, greva!"
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.
Prekarni mišmaš
Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,
malo greje ga spomin na pir.
Mu življenje pasje nič ni tuje,
kakor dobro ve oštir.
Maš na poti v isto službo
z manjšim mačkom kakor Miš
brez skrbi se vrača v družbo,
mu pod plašč ne seže vetra piš.
Miš si maš želi postati.
Šefovih obljub je zbirka,
prav po pasje z njimi dirka,
slepomiši, druge blati.
Moli Miš taco, a žal v prazno,
mesta mu med maši ni.
Število slednjih je že prav porazno,
miši pa se kar množi.
Mašu je v službi laže,
Maš ima devet življenj.
Nikoli mu slabo ne kaže,
zlahka že ne bode odpuščen.
Ko je šef na potovanju,
skupaj z maši pleše Miš
začne se pri zavarovanju:
ti ga nimaš, ti loviš!
Šef se ves nasršen vrne.
Lajal ne bi, grizel pač.
Iščoč napako vse obrne,
ko jo najde, te bo stresel iz hlač.
Zanj testo je vrela kaša,
ob njem se smuka in vpraša:
Čigava je ta mišja dlaka,
ki v masi za rogljičke čaka?!
Kakor krotka miška Miš molči.
Šef si ga že ogleduje.
Maš, ki ga papir varuje,
pa kot pečeni maček se reži.
V tej igri pač je Miš le miš,
in miša žal še pes ne bo povohal.
Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?
Le on se bo po riti čohal!
Trenutek, dolg kot pasja čreva,
prekine Maš, prijatelj Miša.
"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva
in konča: "Miš stari, pridi, greva!"
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."
Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo
Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov
Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.
Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!
Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo
Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed
Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.
Neveljaven email naslov