Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.
Prekarni mišmaš
Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,
malo greje ga spomin na pir.
Mu življenje pasje nič ni tuje,
kakor dobro ve oštir.
Maš na poti v isto službo
z manjšim mačkom kakor Miš
brez skrbi se vrača v družbo,
mu pod plašč ne seže vetra piš.
Miš si maš želi postati.
Šefovih obljub je zbirka,
prav po pasje z njimi dirka,
slepomiši, druge blati.
Moli Miš taco, a žal v prazno,
mesta mu med maši ni.
Število slednjih je že prav porazno,
miši pa se kar množi.
Mašu je v službi laže,
Maš ima devet življenj.
Nikoli mu slabo ne kaže,
zlahka že ne bode odpuščen.
Ko je šef na potovanju,
skupaj z maši pleše Miš
začne se pri zavarovanju:
ti ga nimaš, ti loviš!
Šef se ves nasršen vrne.
Lajal ne bi, grizel pač.
Iščoč napako vse obrne,
ko jo najde, te bo stresel iz hlač.
Zanj testo je vrela kaša,
ob njem se smuka in vpraša:
Čigava je ta mišja dlaka,
ki v masi za rogljičke čaka?!
Kakor krotka miška Miš molči.
Šef si ga že ogleduje.
Maš, ki ga papir varuje,
pa kot pečeni maček se reži.
V tej igri pač je Miš le miš,
in miša žal še pes ne bo povohal.
Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?
Le on se bo po riti čohal!
Trenutek, dolg kot pasja čreva,
prekine Maš, prijatelj Miša.
"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva
in konča: "Miš stari, pridi, greva!"
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
V ljudsko pesem o medsodelavski solidarnosti smo skrili frazeme, povezane s psi, mačkami in miši ...
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu.
Prekarni mišmaš
Zgodaj zjutraj Miš kot pes zmrzuje,
malo greje ga spomin na pir.
Mu življenje pasje nič ni tuje,
kakor dobro ve oštir.
Maš na poti v isto službo
z manjšim mačkom kakor Miš
brez skrbi se vrača v družbo,
mu pod plašč ne seže vetra piš.
Miš si maš želi postati.
Šefovih obljub je zbirka,
prav po pasje z njimi dirka,
slepomiši, druge blati.
Moli Miš taco, a žal v prazno,
mesta mu med maši ni.
Število slednjih je že prav porazno,
miši pa se kar množi.
Mašu je v službi laže,
Maš ima devet življenj.
Nikoli mu slabo ne kaže,
zlahka že ne bode odpuščen.
Ko je šef na potovanju,
skupaj z maši pleše Miš
začne se pri zavarovanju:
ti ga nimaš, ti loviš!
Šef se ves nasršen vrne.
Lajal ne bi, grizel pač.
Iščoč napako vse obrne,
ko jo najde, te bo stresel iz hlač.
Zanj testo je vrela kaša,
ob njem se smuka in vpraša:
Čigava je ta mišja dlaka,
ki v masi za rogljičke čaka?!
Kakor krotka miška Miš molči.
Šef si ga že ogleduje.
Maš, ki ga papir varuje,
pa kot pečeni maček se reži.
V tej igri pač je Miš le miš,
in miša žal še pes ne bo povohal.
Navsezadnje šef lasti si vlogo mačka – kapiš?
Le on se bo po riti čohal!
Trenutek, dolg kot pasja čreva,
prekine Maš, prijatelj Miša.
"Zastonj še maček se ne goni," brž zazeva
in konča: "Miš stari, pridi, greva!"
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!
V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!
POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.
Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.
Neveljaven email naslov