Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Besedišče policijske slovenščine, ki ga pri svojem delu uporabljajo policisti, ob pomoči novinarjev pride v medije. Rubrika je običajno poimenovana črna kronika. Po večini je ta jezik razumljiv, njegova maksima pa je povedati čim več, a hkrati, morda v interesu preiskave, ne povedati preveč.
Primer namišljene črne kronike s komentarjem oziroma necenzuriranim prevodom.
V 26 prometnih nesrečah so se tri osebe huje poškodovale.
PREVOD: En mojster je dobil vratno opornico, najbrž zaradi morebitne zavarovalnine, eden si je zlomil nogo, tretji pa ima zlomljen levi kazalec.Dve osebi sta se poškodovali lažje.
PREVOD: Oplašenega voznika in sopotnico so odpeljali na pomiritveni pregled v zdravstveni dom.V drugih nesrečah je škodo utrpela le pločevina.
PREVOD: Ostali so razbili samo avtomobile.Trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so policisti zasegli vozila in jim izrekli prepoved nadaljevanja vožnje.
PREVOD: Tri nažgane pametnjakoviče so policisti pridržali do streznitve in jim zasegli avtomobile.Iz trafike v Mariboru je ponoči neznani storilec (ali več teh) odtujil nekaj zavojčkov cigaret in več litrov opojnih substanc.
PREVOD: Pijana mularija je ponoči vdrla v mariborsko trafiko in odnesla tri šteke čikov in štiri litre viskija.V Krškem pa so našli več dni pogrešanega mladoletnika in ga pridržali do prihoda staršev.
PREVOD: Mulc je odšel k babici, ki je po dveh dneh ugotovila, da doma tega ni povedal, zato je poklicala svojega sina, ta pa je razplet sporočil tudi policiji.
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Besedišče policijske slovenščine, ki ga pri svojem delu uporabljajo policisti, ob pomoči novinarjev pride v medije. Rubrika je običajno poimenovana črna kronika. Po večini je ta jezik razumljiv, njegova maksima pa je povedati čim več, a hkrati, morda v interesu preiskave, ne povedati preveč.
Primer namišljene črne kronike s komentarjem oziroma necenzuriranim prevodom.
V 26 prometnih nesrečah so se tri osebe huje poškodovale.
PREVOD: En mojster je dobil vratno opornico, najbrž zaradi morebitne zavarovalnine, eden si je zlomil nogo, tretji pa ima zlomljen levi kazalec.Dve osebi sta se poškodovali lažje.
PREVOD: Oplašenega voznika in sopotnico so odpeljali na pomiritveni pregled v zdravstveni dom.V drugih nesrečah je škodo utrpela le pločevina.
PREVOD: Ostali so razbili samo avtomobile.Trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so policisti zasegli vozila in jim izrekli prepoved nadaljevanja vožnje.
PREVOD: Tri nažgane pametnjakoviče so policisti pridržali do streznitve in jim zasegli avtomobile.Iz trafike v Mariboru je ponoči neznani storilec (ali več teh) odtujil nekaj zavojčkov cigaret in več litrov opojnih substanc.
PREVOD: Pijana mularija je ponoči vdrla v mariborsko trafiko in odnesla tri šteke čikov in štiri litre viskija.V Krškem pa so našli več dni pogrešanega mladoletnika in ga pridržali do prihoda staršev.
PREVOD: Mulc je odšel k babici, ki je po dveh dneh ugotovila, da doma tega ni povedal, zato je poklicala svojega sina, ta pa je razplet sporočil tudi policiji.
Kakšna je razlika med troslojnim in trislojnim papirjem ali med petimi in petero jabolki? Gremo skozi dvojna vrata ali dvoje vrat? Današnja oddaja nas uči pravilne rabe števnikov. Gostja dr. Helena Dobrovoljc razlaga, kako jih pravilno sklanjamo, kako se najpogosteje izgovarjajo in kakšna je raba množine oziroma dvojine pri števnikih.
Mineva točno 100 let od rojstva Ivana Minattija. Pesnik se nikoli ni pretirano rad izpostavljal pred mikrofonom ali kamero. Pred 20 leti na njegov 80. rojstni dan je na našem radiu nastal eden izmed redkih pogovorov z enim izmed najpomembnejših pesnikov pri nas. Ivan Minatti v intervuju tudi o tem, komu je namenjena njegova poezija in poezija nasploh. Privoščili pa smo si nekaj koščkov Minattijevih pesmi, tisto najbolj znano je odrecitiral kar pesnik sam.
Dr. Mojca Kompara Lukančič tolmači v postopkih zaslišanja v mednarodni kriminaliteti. Pravi, da se sooča z različnimi kriminalnimi dejanji: od tihotapljenja drog in ljudi do prostitucije, gospodarskega kriminala in družinskega nasilja. Razlaga o pravni terminologiji in jeziku, reakcijskem času tolmača in kako se sama spoprijema s čustveno obremenitvijo tega poklica. Vidi marsikaj, pravi da nanizanka CSI realnosti ne seže do gležnjev.
Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.
Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.
Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.
Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?
Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.
Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.
S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.
Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!
V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.
Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.
Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Neveljaven email naslov