Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Besedišče policijske slovenščine, ki ga pri svojem delu uporabljajo policisti, ob pomoči novinarjev pride v medije. Rubrika je običajno poimenovana črna kronika. Po večini je ta jezik razumljiv, njegova maksima pa je povedati čim več, a hkrati, morda v interesu preiskave, ne povedati preveč.
Primer namišljene črne kronike s komentarjem oziroma necenzuriranim prevodom.
V 26 prometnih nesrečah so se tri osebe huje poškodovale.
PREVOD: En mojster je dobil vratno opornico, najbrž zaradi morebitne zavarovalnine, eden si je zlomil nogo, tretji pa ima zlomljen levi kazalec.Dve osebi sta se poškodovali lažje.
PREVOD: Oplašenega voznika in sopotnico so odpeljali na pomiritveni pregled v zdravstveni dom.V drugih nesrečah je škodo utrpela le pločevina.
PREVOD: Ostali so razbili samo avtomobile.Trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so policisti zasegli vozila in jim izrekli prepoved nadaljevanja vožnje.
PREVOD: Tri nažgane pametnjakoviče so policisti pridržali do streznitve in jim zasegli avtomobile.Iz trafike v Mariboru je ponoči neznani storilec (ali več teh) odtujil nekaj zavojčkov cigaret in več litrov opojnih substanc.
PREVOD: Pijana mularija je ponoči vdrla v mariborsko trafiko in odnesla tri šteke čikov in štiri litre viskija.V Krškem pa so našli več dni pogrešanega mladoletnika in ga pridržali do prihoda staršev.
PREVOD: Mulc je odšel k babici, ki je po dveh dneh ugotovila, da doma tega ni povedal, zato je poklicala svojega sina, ta pa je razplet sporočil tudi policiji.
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Besedišče policijske slovenščine, ki ga pri svojem delu uporabljajo policisti, ob pomoči novinarjev pride v medije. Rubrika je običajno poimenovana črna kronika. Po večini je ta jezik razumljiv, njegova maksima pa je povedati čim več, a hkrati, morda v interesu preiskave, ne povedati preveč.
Primer namišljene črne kronike s komentarjem oziroma necenzuriranim prevodom.
V 26 prometnih nesrečah so se tri osebe huje poškodovale.
PREVOD: En mojster je dobil vratno opornico, najbrž zaradi morebitne zavarovalnine, eden si je zlomil nogo, tretji pa ima zlomljen levi kazalec.Dve osebi sta se poškodovali lažje.
PREVOD: Oplašenega voznika in sopotnico so odpeljali na pomiritveni pregled v zdravstveni dom.V drugih nesrečah je škodo utrpela le pločevina.
PREVOD: Ostali so razbili samo avtomobile.Trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so policisti zasegli vozila in jim izrekli prepoved nadaljevanja vožnje.
PREVOD: Tri nažgane pametnjakoviče so policisti pridržali do streznitve in jim zasegli avtomobile.Iz trafike v Mariboru je ponoči neznani storilec (ali več teh) odtujil nekaj zavojčkov cigaret in več litrov opojnih substanc.
PREVOD: Pijana mularija je ponoči vdrla v mariborsko trafiko in odnesla tri šteke čikov in štiri litre viskija.V Krškem pa so našli več dni pogrešanega mladoletnika in ga pridržali do prihoda staršev.
PREVOD: Mulc je odšel k babici, ki je po dveh dneh ugotovila, da doma tega ni povedal, zato je poklicala svojega sina, ta pa je razplet sporočil tudi policiji.
Pregovorov, ki jih uporabljamo v vsakodnevni slovenščini, ni malo, v jeziku jih kroži na stotine, morda celo tisoče. Veliko pregovorov je tudi že zbranih v raznih slovarjih ali zbornikih. Dr. Matej Meterc je s pomočjo anket in analize besedil zbral tristo najpogostejših pregovorov, razvrščenih po poznanosti in pogostnosti uporabe, kar pa seveda ni čisto dokončen seznam, ker se neprestano rahlo spreminja.
Prve valovce je v govoru urila in kalila legendarna inštruktorica zborne izreke Ana Mlakar; njeni učenci so isti stavek ponavljali tudi cele ure.
Z dr. Sašo Babič, ki se na ZRC SAZU ukvarja s slovstveno folkloro, analiziramo kletvice. Te nam pogosto uidejo med vožnjo.
Beremo od leve proti desni in od zadaj naprej. "Ceni plačo maneken, a moč alpinec." Eden od naših najbolj znanih in tudi najbolj obrabljenih palindromov je: perica reže raci rep. Janez Kumše, avtor več kot 66 tisoč palindromov, se spominja svojega prvega: ali se bo Huberta na trebuh obesila?
Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Da so bili očetje radijskega žargona duhoviti, pričajo številna poimenovanja, ki so vulgarna le, če jih tako razumemo ali postavimo v drugačen kontekst.
Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?
S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.
V Jezikanju smo se lotili socio-lingvistične tematike, povezane s tujimi jeziki. V slovenščini o slovenščini za otroke priseljencev in beguncev. Na osnovni šoli Livada jih poučuje Ksenija Žižek. Pravi, da se najprej lotijo književnosti, šele nato pride na vrsto slovenska slovnica.
Prvič v zgodovini oddaje jezikamo v tujem jeziku. A ker nismo želeli biti pristranski, smo izbrali nevtralni jezik, ki je tako tuj kot domač vsem.
Za zapletanje jezika ni treba daleč. Že v Evropi, kjer imamo vse države in njihove prebivalce relativno dobro usidrane v ušesih, se da zaplesti. A veste, kako se reče prebivalcu Kosova, Andore, Malte, Walesa in Gibraltarja?
Tudi tokrat obravnavamo starševski žargon v interakciji starši – otrok. Fenomen že 38 let opazuje vzgojiteljica v vrtcu Tatjana Brenčič Okoren. Pravi, da ni nobene potrebe po pačenju ali pretiranem pomanjševanju predmetov, otrok razume normalno govorico.
Idejo za temo Jezikanj je na Facebooku posredovala Kristina, ki je vprašala, ali se bomo kdaj lotili “množilnika, ki ga uporabljajo novodobni starši iz osrednjeslovenske regije? Primeri uporabe: ali kaj spimo, nam pa zobki rastejo, mi smo vseskozi bolni ipd.”
Ko zbiramo svoje misli, ko ne najdemo pravih besed, zapolnimo prazna mesta z mašili. To delamo, ker nas je te tišine nepridvidene strah, se je bojimo. Čeprav nas ta mašila delajo pri poslušalcih bolj negotove, kot če bi naredili en premor, zbrali svoje misli in povedali naprej.
Nadaljevanje analize slovenskih naglasov. V glavnih vlogah (nekdanji) premierji.
Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
"Napiti se ga" lahko Slovenci izrazimo s približno 200 različnimi besedami v poljudni prostočasovni raziskavi ugotavlja popotnik Mitja Lavtar.
Neveljaven email naslov