Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Policijski jezik

10.02.2017

Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.

Besedišče policijske slovenščine, ki ga pri svojem delu uporabljajo policisti, ob pomoči novinarjev pride v medije. Rubrika je običajno poimenovana črna kronika. Po večini je ta jezik razumljiv, njegova maksima pa je povedati čim več, a hkrati, morda v interesu preiskave, ne povedati preveč.

Primer namišljene črne kronike s komentarjem oziroma necenzuriranim prevodom.

V 26 prometnih nesrečah so se tri osebe huje poškodovale.
PREVOD: En mojster je dobil vratno opornico, najbrž zaradi morebitne zavarovalnine, eden si je zlomil nogo, tretji pa ima zlomljen levi kazalec.

Dve osebi sta se poškodovali lažje.
PREVOD: Oplašenega voznika in sopotnico so odpeljali na pomiritveni pregled v zdravstveni dom.

V drugih nesrečah je škodo utrpela le pločevina.
PREVOD: Ostali so razbili samo avtomobile.

Trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so policisti zasegli vozila in jim izrekli prepoved nadaljevanja vožnje.
PREVOD: Tri nažgane pametnjakoviče so policisti pridržali do streznitve in jim zasegli avtomobile.

Iz trafike v Mariboru je ponoči neznani storilec (ali več teh) odtujil nekaj zavojčkov cigaret in več litrov opojnih substanc.
PREVOD: Pijana mularija je ponoči vdrla v mariborsko trafiko in odnesla tri šteke čikov in štiri litre viskija.

V Krškem pa so našli več dni pogrešanega mladoletnika in ga pridržali do prihoda staršev.
PREVOD: Mulc je odšel k babici, ki je po dveh dneh ugotovila, da doma tega ni povedal, zato je poklicala svojega sina, ta pa je razplet sporočil tudi policiji.


Jezikanje

314 epizod


Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Policijski jezik

10.02.2017

Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.

Besedišče policijske slovenščine, ki ga pri svojem delu uporabljajo policisti, ob pomoči novinarjev pride v medije. Rubrika je običajno poimenovana črna kronika. Po večini je ta jezik razumljiv, njegova maksima pa je povedati čim več, a hkrati, morda v interesu preiskave, ne povedati preveč.

Primer namišljene črne kronike s komentarjem oziroma necenzuriranim prevodom.

V 26 prometnih nesrečah so se tri osebe huje poškodovale.
PREVOD: En mojster je dobil vratno opornico, najbrž zaradi morebitne zavarovalnine, eden si je zlomil nogo, tretji pa ima zlomljen levi kazalec.

Dve osebi sta se poškodovali lažje.
PREVOD: Oplašenega voznika in sopotnico so odpeljali na pomiritveni pregled v zdravstveni dom.

V drugih nesrečah je škodo utrpela le pločevina.
PREVOD: Ostali so razbili samo avtomobile.

Trem voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, so policisti zasegli vozila in jim izrekli prepoved nadaljevanja vožnje.
PREVOD: Tri nažgane pametnjakoviče so policisti pridržali do streznitve in jim zasegli avtomobile.

Iz trafike v Mariboru je ponoči neznani storilec (ali več teh) odtujil nekaj zavojčkov cigaret in več litrov opojnih substanc.
PREVOD: Pijana mularija je ponoči vdrla v mariborsko trafiko in odnesla tri šteke čikov in štiri litre viskija.

V Krškem pa so našli več dni pogrešanega mladoletnika in ga pridržali do prihoda staršev.
PREVOD: Mulc je odšel k babici, ki je po dveh dneh ugotovila, da doma tega ni povedal, zato je poklicala svojega sina, ta pa je razplet sporočil tudi policiji.


22.10.2021

V novih pergicah na morčka na kavico in tortico

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico


15.10.2021

Razvojno-jezikovna motnja

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.


08.10.2021

Sanskrt pozna tudi petdesetčlenske zloženke

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!


01.10.2021

Zaradi globokih glasov tečajnike arabščine včasih boli grlo

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo


24.09.2021

Ričota, jogalates, drečka, kočerja, burkini

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed


17.09.2021

Vsaka jed ima svoje sestavine, to velja tudi za stavek

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.


03.09.2021

Adamova ali Evina obleka pomeni ... Da si nag!

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!


27.08.2021

Donkihotski boj je ... Boj brez možnosti uspeha?

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!


20.08.2021

Čakajoč Godota ... Pomeni čakati na upanje?

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!


13.08.2021

Abraham ... Ima sedem sinov!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...


23.07.2021

Od Poncija do Pilata ... Je zelo daleč!

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah


16.07.2021

Metuzalem je ... Nekdo, ki prinaša nesrečo?

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah


09.07.2021

Matildin poljub je ... telekineza?

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.


02.07.2021

Blažev žegen je ... nekaj z žganjem?

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.


11.06.2021

Dr. Ghil‘ad Zuckermann: poliglot, ki skuša oživiti jezik aboriginov

"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann


04.06.2021

Spletni portal Franček

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira


28.05.2021

Ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik?

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?


21.05.2021

Evfemizmi: napudrati si nos, imeti kilogramček preveč ali redkejše lase

"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin


14.05.2021

S polnimi pljuči ali pljučmi? Možgani so, a ni možgan(ov)?

Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...


07.05.2021

Jezikalec_ka

V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.


Stran 7 od 16
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov