Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."
Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?
"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."
Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."
Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?
"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."
Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.
Ahil je v grški mitologiji najpomembnejši heroj v boju za Trojo. Po številnih legendah ga je mati, morska nimfa Tetis, po rojstvu potopila v reko Stiks, da bi ga naredila neranljivega in s tem nesmrtnega. Ker ga je pri tem držala za peto, je ta ostala ranljiva. Metaforično je Ahilova peta šibka točka nekoga, čisto dobesedno pa je to tudi Ahilova tetiva. Kaj pa bi bila Ahilova želva?
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokratni etimološki oreh je povezan z ljudstvom. Ne Špartanci, temveč Huroni. Gre za severnoameriško staroselsko ljudstvo, pravzaprav plemensko federacijo s severovzhoda Združenih držav in jugovzhoda današnje Kanade. A jezikoslovci ugotavljajo, da ima huronsko vpitje dve mogoči razlagi.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokrat nastopa ena najbolj znanih igrač na svetu – plišasti medvedek – Teddy Bear. Kako je medvedek dobil ime, bojda ve vsak ameriški šolar.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Slavni starogrški filozof, matematik in mistik, Pitagora s Samosa. Ob njegovem imenu seveda najprej pomislimo na Pitagorov izrek, je pa relativno znan še en pojem, v katerem je uporabljeno njegovo ime – Pitagorova čaša.
Winston Churchill, nekdanji britanski premier, zmagovalec druge svetovne vojne. Nobelovec, intelektualec, vir neštetih modrih misli. Bil je znan tudi kot velik hedonist, užival je v dobri pijači in cigarah, Morda lahko tu poiščemo razlago izraza Churchillovo kolcanje?
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tudi s pomočjo ulice.
Slovenist in lektor na RTV Slovenija Rok Dovjak pravi, da v lektorski službi najpogosteje dobijo imena, zapisana v angleščini, ki jih posredujejo tiskovne agencije. Potem morajo ta zapis in izgovor prilagoditi razmerju glas : črka, ki je naraven za slovenščino. “Sapóro namesto Sáporo, Tokio z i-jem in ne z y-om, Seul namesto Soul, Teheran in ne Tehran.”
Andrej Salobir je vodja prevajalske ekipe prevajalske agencije Leemeta in velik navdušenec nad znanstveno fantastiko. Pravi, da konstruirani, izmišljeni oziroma umetni jeziki nastajajo na dva načina: a priori in a posteriori. A posteriori so jeziki, ki so nastali na podlagi obstoječih jezikov, na primer esperanto ali slovio. A priori so izmišljeni na novo in jih poznamo zlasti iz pop kulture. To so klingonščina, dohtraki, vilinščina ali na’vi.
Kdaj napaka v jeziku postane pravilo? Se lahko zgodi, da bo besedna zveza 'temu ni tako' kdaj prešla v nezaznamovano rabo? Kaj se je zgodilo z brajlico oziroma brajico? S safarisrajco oziroma safari srajco?
Fonetika je predmet diskusíje oddaje Jezikanje. Na Radiotelevizíji Slovenija smo posodobili Govorni pomočnik, orodje za vse govorce! Ste v dilemi, kako se izgovori priimek slavnega nogometaša? Ime egipčanske kraljice Kleópatre? Na glas berete poročilo po alínejah ali anéks k pogodbi?
Ste vedeli, da ljudske oziroma tradicionalne uspavanke pripovedujejo tudi o lakoti, smrti, revščini in pomanjkanju? Kaj pa sodobne? Te so usmerjene k otroku. Obojim je skupna melodija, ki je običajno tolažeča, pomirjajoča in mehka.
“Od nekdaj posnemamo naravo, zakaj ne bi še imena,” pravi anketiranka. Abstrakten podatkovni oblak si je lažje predstavljati z dejanskim oblakom na nebu, zato je poimenovanje smiselno. Jezikoslovec dr. Robbie Love je v raziskavi obsežnih baz podatkov iz devetdesetih let in danes primerjal uporabo besed, ki opisujejo naravne pojave in tehnologijo.
Na Oddelku za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor so pripravili Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam. Z avtorico Barbaro Simonič govorimo o prevajanju in opredelitvi izrazov za poročanje v medijih.
Blaž Šter je meteorolog prognostik z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pravi, da pri napovedovanju jasnine oziroma oblačnosti nebo razdelijo na osmine.
"Danes se komunicira blagovno znamko, ki naj bi v nekem času postala prijatelj od tistega, ki jo kupuje. In prijatelji se tikamo. Ker smo si tako blizu, da si zaupamo," pravi marketinški strokovnjak dr. Andrej Pompe. Dodaja, da moramo poznati tistega, ki ga nagovarjamo in presoditi, ali bi si želel, da ga vikamo ali tikamo. V času, ko se oddaljujemo, a si hkrati želimo biti čim bližje, razmišljamo o ogovarjanju v oglasih, na radijskih in televizijskih postajah ter na spletu.
Kaj je trpnik? Odgovarja anketiranka: “Sklon! Imenovalnik, rodilnik, trpnik, orodnik.” Res se je pripravila oddaja o trpniku! Prof. dr. Simona Kranjc z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pravi, da je trpnik pogosto preganjan in ga nadomeščamo s tvornikom, četudi je uporaben in opolnomočen, zlasti takrat, ko je pomemben ali znan cilj dejanja, ne pa njegov vršilec.
Nadia Molek De Jager se je rodila v Buenos Airesu, po očetovi strani je Slovenka. Dedek se je tja preselil v iskanju boljšega življenja, babica pa je pobegnila pred fašizmom. Znanja slovenščine otrokom nista predala. “Takrat je bila situacija zelo zapletena. V šoli so bili otroci kaznovani, če so govorili v drugem jeziku, biti tujec je bila stigma, kaj šele Slovan, to je skoraj pomenilo komunist. Morali so skriti jezik, se odkoreniniti.”
Jezikoslovec dr. Marko Snoj razlaga etimologijo in pomen nekaterih frazemov, ki jih pogosto slišimo v vsakdanjem življenju. Za izraz “piti kot žolna” obstaja več razlag, ena od njih govori tudi o vojakih.
Poznamo že pahorizme, v tujini tudi bušizme in trumpizme. Ker so v medijskem prostoru kar nekaj časa vzhajali krofi, smo postali pozorni na metafore, prispodobe in pregovore v političnih replikah našega premierja.
Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.
Neveljaven email naslov