Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


05.09.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.09.2020

Z vladnim odlokom določena obvezna uporaba mask v zaprtih javnih prostorih

Zaradi slabšanja epidemiološke slike je vlada z odlokom določila obvezno uporabo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih z nekaj izjemami in obvezno razkuževanje rok. Od danes naprej bodo spoštovanje odloka na terenu preverjali tudi inšpektorji, ki lahko izrečejo globo. Še nekaj poudarkov: Slovenija in Francija na najvišji diplomatski ravni o vodenju Unije. V Združenih državah se vrstijo pozivi k umiritvi napetosti in zmanjšanju nasilja. Razrešitev vrha Zavoda za gozdove odpira številna vprašanja. Zaradi koronakrize številne težave tudi v industriji srečanj.


04.09.2020

Maske od danes obvezne v zaprtih javnih prostorih

Novo šolsko leto se je komaj začelo, pa sta že v karanteni najmanj dva razreda. Vlada pa se je zaradi nadaljenjega povečevanja okužb s koronavirusom po državi odločila z današnjim dnem uvesti obvezno uporabo mask v zaprtih javnih prostorih. Nekaj drugih poudarkov: Slovenske diplomate bo na Brdu pri Kranju nagovoril vodja francoskih. Direktor Zavoda za gozdove Oražem pred razrešitvijo. Štipendije za nadarjene ljubljanske dijake in študente. Nogometna reprezentanca Ligo narodov začela s točko proti Grčiji.


03.09.2020

Prva slovenska satelita končno v vesolju

Kljub kroničnemu pomanjkanju denarja za razvoj slovenske znanosti to jutro iz francoske Gvajane prihajajo novice, da sta prva slovenska satelita davi vendarle poletela v vesolje. Nemo HD in Trisat sta poletela na evropski raketi Vega, na kateri je bilo rekordnih 53 sateliteov, kar je velik uspeh tudi za evropsko znanost. Ostale novice: - Proizvajalci odpadne embalaže bodo v prihodnje nosili več odgovornosti zanjo - Spopad koalicije in opozicije glede izdatkov za obrambo - Tradicionalna Poletna noč letos poklon Big Bandu RTV Slovenija - Dragić prvi strelec Miamija za novo zmago; Roglič in Pogačar danes po rumeno majico


03.09.2020

Za odpadno embalažo bodo po novem odgovorni proizvajalci

Spopadanje z novim koronavirusom pogosto zasenči drugo, tudi pomembno problematiko. Ena od teh je nakopičena odpadna embalaža. Zanjo bodo glede na zakon, ki ga bo danes obravnavala vlada, s prvim januarjem odgovorni vsi, ki dajejo embalažo na trg. Nekaj drugih poudarkov oddaje: V evropski tožbi proti Sloveniji zaradi arhivov ECB bo objavljeno mnenje pravobranilke. 780-milijonske naložbe v vojsko drugič pred odborom za obrambo. Začetek graditve Športnega parka v Ribnici. Kolesarja Roglič in Pogačar na Touru napredovala na drugo in tretje mesto.


02.09.2020

Slovensko gospodarstvo bi lahko okrevalo šele čez dve ali tri leta

Orcieres-Merlette dobrih tisoč 800 metrov nad morjem slovi kot najbolj sončno francosko smučišče. Po njegovih previsnih serpentinah je svoje prve vozniške izkušnje nabiral 6-kratni svetovni prvak v rellyju Sebastien Ogier, včeraj pa sta se po njih šampionsko vozila tudi Primož Roglič in vzhajajoča kolesarska zvezda Tadej Pogačar. Na cilj 7-kilometrskega vzpona sta prikolesarila kot prvi in drugi in tako spet dokazala, da bo letošnji Tour potekal tudi po slovenskih notah. Več o tem izjemnem uspehu v športnem delu oddaje. Ostale teme: - Slovenskemu gospodarstvu vročina pada, a je še vedno v postelji - Trump v Kenoshi trepljal policijo, ne pa tudi temnopolte žrtve - Na gorenjsko avtocesto se do novembra odpravljajte bolj zgodaj - Benetke bodo 10 dni v znamenju filmskega festivala


02.09.2020

Četrto etapo Toura dobila Roglič in Pogačar

Čeprav je bruto domači proizvod v drugem četrtletju letos doživel večji padec kot med najhujšo finančno krizo, glede na enako obdobje lani je namreč upadel za 13 odstotkov, so napovedi za tretje četrtletje nekoliko bolj obetavne. Optimistični so tudi gospodarstveniki, saj se proizvodne dejavnosti pobirajo, v industrijska podjetja znova prihajajo naročila. Druge teme: - Odbor za delo danes o popolnem nadomestilu plač delavcem v karanteni - Madžarsko zaprtje mej za Bruselj diskriminatorno - V Zagorju na ogled prva razstava kratkih fotografskih zgodb


01.09.2020

Ob zaostrenih zdravstvenih ukrepih se v klopi vračajo šolarji in dijaki

Ob zaostrenih zdravstvenih ukrepih se začenja novo šolsko leto, zagotovo eno od najbolj nenavadnih doslej. Šolarji in dijaki bodo morali na hodnikih vsaj prvi teden nositi zaščitne maske, učilnic tudi med odmori ne bodo zapuščali. Posebna pozornost bo namenjena več kot 21 tisoč prvošolcem, ki pa jih starši - ti so letos prvič upravičeni do dodatnega plačanega dne dopusta - ne bodo smeli pospremiti do razreda. Drugi poudarki oddaje: - Statutarna komisija Desusa: svet stranke lahko razreši predsednico - Vlada razrešila generalnega direktorja Finančne uprave Petra Jenka - Reforme v Libanonu pod taktirko dolgoletnega diplomata Mustafe Adiba - 27 točk Gorana Dragića za zmago Miamija proti Milwaukeeju


01.09.2020

Šolarji in dijaki ob koronskih ukrepih v šolske klopi

Za skoraj 191 tisoč učencev in približno 74 tisoč dijakov se danes začenja novo šolsko leto v šolskih učilnicah. Učni proces bodo sicer v precejšnji meri krojila priporočila za preprečevanja širjenja koronavirusa. Med učitelji, šolarji in starši bo potrebnega veliko prilagajanja. Druge teme oddaje: - Velenjskim šolarjem poleg zvezkov tudi zaščitne maske. - Vlada s čela Finančne uprave razrešila Petra Jenka. - Statutarna komisija DeSUS-a: svet stranke lahko razreši predsednico. - Madžarske meje od danes zaprte za tujce.


31.08.2020

Jesen in finančne posledice virusa

Potem ko je vlada včeraj, tik pred zastavljenim rokom, sprejela rebalans letošnjega proračuna, ga bo danes poslala v državni zbor. Proračunski dokument kaže, da se je javnofinančna slika v Sloveniji zaradi epidemije in zaustavitve gospodarstva občutno poslabšala. Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako letos znašal kar 9,3 odstotka BDP-ja. V oddaji tudi: - Visoki gostje na blejskem forumu o posledicah pandemije - Država z zamudo na pomoč turističnim vodnikom - Mobing v domu starejših Preddvor? Direktor očitke zanika - Dončič za slovo od sezone v NBA nasul 38 točk


31.08.2020

Vlada potrdila predlog rebalansa državnega proračuna

Pandemija koronavirusa bo glede na včeraj sprejet vladni predlog rebalansa državnega proračuna pustila veliko luknjo v javnih financah. 4,2 milijardnih primanjkljaj je v veliki meri posledica izdatkov za reševanje težav, ki jih je prinesla epidemija, nekaj upanja pa prinašajo prihodki v proračun, ki so večji od spomladanskih pričakovanj. Preostalih poudarki oddaje: - Včerajšnja neurja puščala posledice širom države - Blejski strateški forum s sedmerico visokih političnih gostov - Na volitvah v Črni Gori tesna zmaga Demokratične stranke socialistov - Občina Trbovlje upa na čimprejšnjo novo osnovno šolo.


30.08.2020

Srbija od danes ni več na rdečem epidemiološkem seznamu; Hrvaška ostaja

Epidemiološka situacija v naši soseščini ne kaže na umirjanje epidemije. Ena redkih držav, kjer se stanje umirja, je Srbija, ki z današnjim dnem ni več na rdečem seznamu - to pomeni, da ob prihodu iz te države ni več obvezna karantena. Glede Hrvaške pa za zdaj ne kaže, da bi ji lahko v kratkem premaknili na rumeni seznam. Vsaj septembra bo še ostala na rdečem. ostale teme: - Parlamentarne volitve v Črni gori; Džukanoviču se obeta najslabši rezultat doslej - Pozivi k umiritvi vse hujših trenj med Grčijo in Turčijo - Festival Lent letos drugačen, a vseeno zanimiv - Na Touru danes prvi zahtevnejši klanci


29.08.2020

Dirka po Franciji; ob boju kolesarjev tudi boj organizatorjev proti pandemiji

V mondeni Nici se začenja 107-ma kolesarska dirka po Franciji. Tradicionalna tritedenska pentlja bo letos predstavljala velik izziv tekmovalcem zaradi zahtevne trase, organizatorjem pa zaradi pandemije covida-19. Na startu bo pet Slovencev, med njimi favorita Primož Roglič in Tadej Pogačar. Preostale teme: Tako pri nas kot drugod pozornost epidemiologov usmerjena v začetek šole. Pandemija na italijanskem trgu dela najbolj prizadela mlade in ženske. Po 57-letih od znamenitega »Pohoda na Washington« rasne napetosti v Združenih državah ostajajo. Še zadnje radijsko prebujanje v hribih; tokrat na Slavniku.


29.08.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.08.2020

V javnem prevozu potnikov pripravljeni na začetek šolskega leta

Pred nami je še zadnji konec tedna pred začetkom novega šolskega leta. Kot je bilo slišati že v prejšnjih dneh, smo nanj klub koronski krizi dobro pripravljeni; v šolo bodo odšli vsi učenci in dijaki, upoštevati pa bodo morali vsa priporočila za preprečevanje širjenja koronavirusa. Tako bo tudi v javnem prevozu. Kot zagotavljo v avtobusnem in železniškem prometu, so pripravljeni; po dozdajšnjih informacijah bo v javnem prevozu tako kot smo se tega že navadili v minulih mesecih. Drugi poudarki oddaje:\t\t\t\t\t\t\t - Slovenija v produktivnosti še vedno ne dosega niti evropskega povprečja - Ameriški predsednik Trump po enem od najdaljših govorov sprejel nominacijo - Evropska unija bo danes razgrnila sankcije proti Belorusiji - Severnoirski Coleraine presenetil in končal evropsko pot Maribora


28.08.2020

Novo šolsko leto - novi virusni izzivi

Na začetek novega šolskega leta se intenzivno pripravljajo tudi ponudniki javnega prevoza potnikov. Končni seznam priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede preprečevanja širjenja koronavirusa še čakajo, a večjih sprememb od že veljavnih ne pričakujejo. Ponudniki sicer opozarjajo, da na nekaterih linijah že zdaj težko zagotavljajo prevoze za vse potnike, kar se lahko ob začetku šolskega leta dodatno poslabša. V oddaji tudi: - Danes znane prve ugotovitve KPK v primeru Pivec - Bo Unija sankcionirala Lukašenka? - Prva večerja na mostu na Ptuju - Maribor senzacionalno izpadel iz evropske nogometne lige


27.08.2020

Vlada se pripravlja na koronavirusno jesen

Kaj bo prinesla jesen v šolah, domovih za starejše, bolnišnicah? Ob skorajšnjem izteku poletja je pričakovati več obolelih za koronavirusno boleznijo, zlasti med starejšo populacijo. Vlada pričakuje, da bo do druge polovice septembra vse nared, da presenečenj ne bo, da bodo v domovih za starejše pripravljeni na morebitne vnose virusa in da bodo najbolj ogrožene skupine prebivalstva lahko v bolnišnicah ustrezno oskrbeli. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo za podaljšanje ukrepa čakanja na delo - Pravniki državnega zbora raztrgali besedilo novele zakona o obrambi - Nemški tenorist Jonas Kaufmann navdušil v Ljubljani - Četrtek v ZDA brez profesionalnega športa; liga NBA visi v zraku


27.08.2020

Priprave na jesenski boj s covidom 19

Vlada se bo danes seznanila s smernicami za varno vrnitev vseh otrok v šolo prvega septembra. Šolsko leto se bo začelo kot običajno, v celotnem obsegu, a ob poostrenih ukrepih zaradi virusa. Tako napovedujejo pristojni po sinočnjem posvetu o boju proti covidu 19 v jesenskih in zimskih mesecih, ki je potekal na Brdu pri Kranju. V oddaji tudi: - Na čakanju na delo 25 tisoč Slovencev - Občina Cerknica v 20-milijonski kanalizacijski projekt - V Hočah prihodnji teden prvič v nov vrtec - Celjski nogometaši končali lov na nastop v Ligi prvakov


26.08.2020

Aleksandra Pivec po burni seji sveta Desusa ostaja predsednica stranke

Sinočnje dogajanje na svetu Desusa je bilo pričakovano: padale so ostre besede, predsednici Aleksandri Pivec so izglasovali nezaupnico, a ostaja na položaju, saj o njeni razrešitvi niso glasovali, ker želijo do 9-ega septembra, ko se bo seja nadaljevala, pridobiti pravno mnenje, ali jo svet sploh lahko razreši. V strankarskem spopadu Pivec-Gantar je izid za zdaj neodločen, a kadrovski gordijski vozel bi utegnil razvozlati šele izredni kongres. Drugi poudarki oddaje: - Vse ukrepe NIJZ-ja bo v šolah težko izvajati - Posredovanje Berlina: Atene in Ankara ZA dialog - Veronikin lavreat Borut Gómbač - LA Clippersi povsem nadigrali Dallas


26.08.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 122 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov