Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


17.09.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


16.09.2020

Peti protikoronski sveženj bo v skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu vključil tudi zasebnike

Čeprav se v bolnišnicah povečuje število bolnikov s covidom-19, zdravstveni minister Tomaž Gantar ocenjuje, da so razmere še obvladljive. Medtem iz zdravstva prihajajo opozorila o kadrovskem pomanjkanju, zaradi katerega bi morali ob povečevanju dela v intenzivnih enotah ustavljati redni program. Ena od rešitev bi lahko bila vključitev študentov zdravstva v delo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Na podelitvah nagrad Gospodarske zbornice tudi o izhodu iz zdravstvene krize. Von der Leynova evropskim poslancem ne bo govorila le o pandemiji. Košarkarji Miamija konferenčni finale začeli z zmago.


16.09.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


15.09.2020

Na vladni mizi predlogi novih protikoronskih ukrepov

Naša družba se vse bolj stara. Po nekaterih napovedih bo čez 30 let v Sloveniji več 65-letnikov ali starejših kot delovno aktivnih. Zdaj za enega upokojenca vplačuje prispevke 1,45 zaposlenega. Še bolj nazorna je razlaga, da v naši državi dobiva pokojnino 615 tisoč ljudi, prispevke zanje pa plačuje 830 tisoč ljudi. Ena od rešitev za vzdržen pokojninski sistem je demografski sklad, na katerega bi prenesli vse državno premoženje, z donosi pa pokrivali primanjkljaj v pokojninski blagajni. Demografski sklad bo danes tudi tema koalicijskega vrha. Drugi poudarki oddaje: - Gostinskim lokalom naj bi skrajšali obratovalni čas - Na protokolarnem Brdu zunanji ministri skupine C5 - Obletnica združitve Primorske z matico - Na Touru se začenja alpski pekel


15.09.2020

Pristojne skrbi naraščanje hospitalizacij in aktivno okuženih s koronavirusom

Danes je državni praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Na ta dan leta 1947 je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem Sloveniji dodelila velik del Primorske. Še nekaj poudarkov: Britanski poslanci na prvem glasovanju potrdili sporni predlog zakona o notranjem trgu. V Godoviču kmalu nova čistilna naprava. Na gradu v Kostelu na razstavi tudi etnološka zbirka.


14.09.2020

Zadnji teden dirke po Franciji bo za slovenske ljubitelje kolesarstva privlačen kot še nikoli doslej

Ljubiteljice in ljubitelje kolesarstva že dva tedna razsveseljujejo uspehi naših na dirki po Franciji. Primož Roglič in Tadej Pogačar sta včeraj poskrbela za še eno dvojno zmago in tretji teden dirke začenjata na najboljši možen način. Še nekaj poudarkov: Vrh koalicije med drugim o podpori notranjemu ministru Hojsu. Bo prepoved frackinga na petišovskem polju Slovenijo stala milijonske odškodnine? Britanski poslanci bodo pretresali sporni predlog zakona o notranjem trgu. Zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Združenih držav Avstrijec Thiem.


14.09.2020

Slovenska pravljica na kolesarski dirki po Franciji včeraj dobila novo poglavje

Slovenska pravljica na kolesarski dirki po Franciji je včeraj dobila novo poglavje, potem ko sta Tadej Pogačar in Primož Roglič še tretjič slavila dvojno zmago. Ob tem sta poskrbela tudi, da je občutno narasla prednost pred konkurenco. Včerajšnja etapa je tudi dokončno izkristalizirala dejstvo, da bo prav Pogačar glavni konkurentu Rogliču za skupno zmago na slovitem Touru. Še nekaj poudarkov: Koalicija po pretresih v Desusu danes o prihodnjih korakih. Slovenska epidemiološka situacija v rdečem. Dom starejših občanov Krško dobiva dodatne prostore. Dominic Thiem zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Združenih držav


13.09.2020

Tretji dan zapored okoli 100 novih okužb s koronavirusom

Dva dni zapored beležimo pri nas več kot sto primerov okužbe s koronavirusom. Nič bolje ne kažejo včerajšnji, sicer še neuradni podatki, ko naj bi prav tako potrdili okoli sto primerov. Ob polnoči je stopil v veljavo vladni odlok, ki čas trajanja odrejene karantene krajša na 10 dni. Skrajšanje je pomembno tudi za gospodarstvo, pravi stroka. V oddaji tudi: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih posega v zasebno lastnino, Milijoni volivcev v Rusiji bodo danes izbirali regionalne predstavnike, So ameriške predsedniške volitve res nova tarča tujih hekerjev? Beneški Zlati lev ameriškemu filmu Dežela nomadov


12.09.2020

Roglič in Pogačar bosta etapo dirke po Franciji prvič skupaj začela v rumeni in beli majici

Primož Roglič in Tadej Pogačar z zlatimi ali - natančneje - rumenimi in belimi črkami pišeta slovensko kolesarsko pravljico. Na letošnjem francoskem Touru je za Slovenijo letos veliko stvari prvič; danes bosta tako prvič dva Slovenca na startu v rumeni oziroma beli majici. Roglič, ki je nosil že vse tri najpomembnejše - rdečo na Vuelti in rožnato na Giru -, bo v rumenem peti dan. Pogačar, ki bo na cilju v Parizu dopolnil 22 let, pa mu diha za ovratnik. Ostale novice: V Ankaranu opoldne proslava ob 73-ti obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Vlada je razrešila Damjana Oražma s položaja direktorja Zavoda za gozdove. Diplomatske odnose z Izraelom vzpostavlja tudi Bahrajn. Začenja se mednarodni Festival fotografije Maribor.


12.09.2020

Primož Roglič in Tadej Pogačar vodilna na Dirki po Franciji

Včerajšnji dan na francoski pentlji sta zaznamovala Primož Roglič, ki je prednost v rumeni majici še povečal in Tadej Pogačar, ki si je z včerajšnjo izvrstno predstavo prikolesaril drugo mesto v skupnem seštevku in majico najboljšega mladega kolesarja. 14-ta etapa tudi pred naša kolesarja v rumenem in belem postavlja izzive v obliki petih kategoriziranih klancev. Ostale novice: V Ankaranu proslava ob 73-ti obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Damjan Oražem razrešen z mesta direktorja Zavoda za gozdove. Bahrajn in Izrael dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. V najmanjši slovenski občini po poti Petra Klepca.


10.09.2020

Skrajšanje karantene na 10 dni?

Vlada za zdaj ne načrtuje dodatnih zajezitvenih epidemioloških ukrepov, razmišlja pa o skrajšanju trajanja karantene s 14 dni na 10. Po besedah vladnega govorca Jelka Kacina želijo tako zmanjšati stroške ljudem in delodajalcem. V zadnjem času se znova povečuje število starejših okuženih, zato bo vlada zagotovila dodatna finančna sredstva bolnišnicam, ki bodo zdravile bolnike s covidom-19. Druge teme: - Boj za vodenje razklanega DeSUS-a se začenja znova - Direktorja Zavoda za gozdove najverjetneje čaka razrešitev - Srbija po močnem pritisku Unije odpovedala udeležbo na vojaških vajah v Belorusiji - Le še nekaj filmskih projekcij do konca 77. beneškega filmskega festivala


10.09.2020

Bo vlada zamenjala direktorja Zavoda za gozdove?

V vrtcih, šolah in domovih za starejše za zdaj ne bo dodatnih zaostritev zaradi širjenja koronavirusa, so včeraj sklenili člani svetovalne skupine za covid-19. Predlagajo pa razbremenitev gospodarstva s skrajšanjem karantene. Druge teme: - Gantar začasno prevzema vodenje Desusa - Bo vlada zamenjala direktorja Zavoda za gozdove? - Zelene in varne naložbe v Občini Lendava - Kranjska knjižnica nadaljuje s programom družinske pismenosti


09.09.2020

Bo teran samo slovenski?

Bo sage v Desusu danes konec? Na nadaljevanju prekinjene seje sveta stranke je predvidena razrešitev predsednice Aleksandre Pivec. Poslanci s Tomažem Gantarjem na čelu prihajajo na sejo s presojo statutarne komisije, da razrešitev predsednice je v pristojnosti sveta stranke, v taboru Pivčeve pa vztrajajo, da lahko v skladu z zakonom o političnih strankah in statutom Desusa predsednika zamenja le članstvo na kongresu. Zgodba se lahko danes dodatno zaplete: če bo svet razrešil Pivčevo, bo ta iskala pravico na sodišču. Druge teme: - Je teran samo slovenski? Danes znana sodba Sodišča Evropske unije - V Braslovčah v karanteni več učiteljic in učencev, neuradno tudi ženski odbojkarski klub - Zakonu o obrambi se obeta potrebna dvetretjinska večina - Košarkar Goran Dragić z Miamijem v finalu vzhodne konference lige NBA


09.09.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


08.09.2020

Kurz na obisku pri Janši

Avstrijski kancler Sebastian Kurz začenja obisk v Sloveniji. Čez pol ure ga bo sprejel premier Janez Janša. Na srečanju, ki bo za Kurza prvo dvostransko v tujini po izbruhu epidemije, se bosta poleg sodelovanja za zajezitev širjenja covida-19 najverjetneje dotaknila tudi avstrijskega nadzora na notranji šengenski meji. Veliko zanimanja bo zagotovo vzbudil alpinistični podvig obeh voditeljev, ki se bosta po pogovorih odpravila v dolino Vrat, od koder bosta plezala po severni triglavski steni. V oddaji še: - Začetek cepljenja proti covidu-19 že oktobra ali novembra? - Epidemija dodatno otežuje dostop do fizioterapevtskih storitev - Ob mednarodnem dnevu bralne pismenosti: branje tudi za boljše delovanje družbe


08.09.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.09.2020

Pogačar najmlajši kolesar z etapno zmago na Touru v tem tisočletju, Roglič prvi Slovenec z rumeno majico

Na najbolj prestižni kolesarski dirki se nadaljuje slovenska pravljica in upamo, da se bo tudi končala pravljično. Primož Roglič je kot prvi Slovenec oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Včeraj je bil od njega hitrejši le Tadej Pogačar, ki je tako postal najmlajši etapni zmagovalec Toura v tem tisočletju. Ostale teme oddaje: - Pripombe na spremembe medijske zakonodaje bo danes predstavila RTV Slovenija - Začenja se obravnava proračuna z nenavadno visokim primanjkljajem - Na gorenjski avtocesti začetek obnove 10-kilometrskega odseka - Prva zmaga nogometne reprezentance v Ligi narodov


07.09.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.09.2020

Danes mineva 90 let od usmrtitve štirih protifašistov na bazoviški gmajni

Danes mineva natanko 90 let, odkar so pod streli fašistov na gmajni pri Bazovici padli štirje slovenski domoljubi. Na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 so bili namreč obsojeni na smrt kot člani tajne protifašistične organizacije Borba. Pri spomeniku na gmajni pri vasi Bazovica bo danes tudi osrednja spominska slovesnost. Preostali poudarki oddaje: - Pristojne skrbi neznan izvor okužb s koronavirusom - Združene države Amerike: na protestih zmeraj več podpornikov Trumpa - Posebnost letošnjega evropskega dneva judovske kulture večurne spletne vsebine - Zaradi koronavirusnih omejitev na Franji v lov za zmago največ 500 kolesarjev


05.09.2020

Gasilci še vedno na kraju požara, ki je včeraj popoldne izbruhnil v nekdanjem Javorju v Postojni, en gasilec poškodovan

Na območju nekdanjega Javorja v Postojni, kjer je včeraj popoldne izbruhnil obsežen požar, so še vedno gasilci. Pri gašenju je sinoči sodelovalo več kot 90 gasilcev, eden od njih se je poškodoval. Za oceno škode je še prezgodaj. Še nekaj poudarkov: Protestniki sinoči v Ljubljani izrazili podporo žvižgačem. Končuje se javna razprava o spremembah medijske zakonodaje. Evropska unija še brez skupnega jezika v zvezi s sistemom azila. Na Ptuju 31-te Dobrote slovenskih kmetij.


Stran 121 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov