Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


20.11.2020

Glede pogojevanja Madžarske in Poljske pri evropskem svežnju za okrevanje brez preboja

Voditelji Evropske unije so sinoči na virtualnem vrhu menda le 15 minut namenili razpravi o madžarski in poljski blokadi ključnih delov več kot tisoč 800 milijard evrov vrednega evropskega svežnja za odpravo posledic pandemije. Preboja ni bilo, nemško predsedstvo bo zdaj nadaljevalo pogajanja. Težava pa je v tem, da se s sprejemanjem svežnja mudi, saj denar potrebujejo vse države. Ostale teme: - Janša: Z zaprtjem vrtcev in šol smo zamudili; pri vnovičnem odprtju bodo potrebne omejitve - Začenja se kongres Desusa; poslanska skupina upa na vrnitev Erjavca - Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah odpade, ne pa tudi sporočilo dneva - Na Poljskem uvod v novo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih


20.11.2020

Evropski voditelji na srečanju o pandemiji, vladavini prava le nekaj besed

V ospredju včerajšnjega vrha voditeljev članic Evropske unije je bilo spopadanje s pandemijo covida-19, nekoliko pa ga je zasenčila sicer le 15-minutna razprava o pomislekih članic glede pogojevanja izplačil evropskih sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji s spoštovanjem načela vladavine prava. Drugi poudarki: - Minister Gantar: v domovih za starejše hitra testiranja tako zaposlenih kot oskrbovancev - Desus začenja volilni kongres - za predsednika Krope in Erjavec - Palestinci obsojajo Pompeov obisk na Zahodnem bregu - Pro bono zobozdravstvo v Matenji vasi deli nasmehe tudi med epidemijo


19.11.2020

Evropski vrh o okrevanju po pandemiji

Potem ko se evropski vrh še ni odzval na pismo premierja Janeza Janše, v katerem ta problematizira pogojevanje pridobivanja evropskih sredstev za spopadanje s posledicami pandemije s spoštovanjem vladavine prava, bo priložnost za pogovor o vsebini pisma danes. Evropski voditelji bodo namreč obravnavali sveženj, katerega bistvena dela sta v začetku tedna blokirali Madžarska in Poljska. Številne članice so v primeru blokade že posvarile pred hudimi posledicami za državljane Unije. Druge teme: - Bolnišnice v tedenska preventivna testiranja s hitrimi testi - Zaradi prepovedi obiskov vse hujše stiske stanovalcev domov za starejše - V Združenih državah več kot 250 tisoč smrtnih žrtev covida-19 - Slovenski nogometaši po remiju z Grčijo v višji kakovostni razred Lige narodov


19.11.2020

Evropski voditelji še brez uradnega odgovora na pismo premierja Janše

Po burnih odzivih slovenske politike na pismo, ki ga je evropskim voditeljem glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava poslal premier Janez Janša, so oči uprte v Bruselj. Odgovor je že napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, odzive je pričakovati tudi na današnjem zasedanju voditeljev držav članic. - Državni zbor potrdil proračuna za prihodnji dve leti - Mateja Logar: Tedensko testiranje zaposlenih na virus smiselno tudi v domovih za starejše - Akcija velenjskih Udarnikov: Naše ulice so prazne, naša srca ne - Slovenski nogometaši po izenačenju v višji rang Lige narodov


18.11.2020

Premier Janša v pismu voditeljem Unije opozarja na zlorabo instrumenta vladavina prava

"Slovenija ima veliko razlogov za to, da postane previdna, ko se različne politične skupine v Evropskem parlamentu sklicujejo na vladavino prava." To je v pismu, ki ga je včeraj poslal voditeljem evropskih ustanov in članic Unije, med drugim zapisal premier Janez Janša. Prepričan je, da dogovor o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava spodkopava julijski dogovor o zgodovinskem finančnem svežnju za odpravljanje posledic pandemije. Drugi poudarki oddaje: - Ocene osnutkov proračunskih načrtov evrskih držav tokrat prilagojene razmeram v pandemiji - Trump v zadnjih tednih mandata izpolnjuje obljube - Vnos okužb s koronavirusom v domove za starejše vse večji problem - Strokovnjaki spodbujajo starše k odkritim pogovorom z otroki o koronski realnosti


18.11.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.11.2020

Sloveniji 200 milijonov evropskega denarja za boj proti brezposelnosti

Od danes je Sloveniji na voljo 200 milijonov evrov evropske pomoči, s čimer želimo pomagati pri izplačevanju plač, da bo strokovno znanje ostalo v podjetjih. To je sinoči v intervjuju za našo RTV hišo sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Skupno bo Sloveniji v obliki ugodnih posojil namenjena milijarda evrov. Von der Leynova je govorila tudi o cepivu. Drugi poudarki oddaje: Državni zbor o proračunih; gospodarska rast se odmika. Epidemija podaljšana za še en mesec, sproščanje ukrepov pa morebiti čez dva tedna. V prvem valu predpisanih tudi za 40 odstotkov več antidepresivov. Pred 20-timi leti je Log pod Mangartom zasula blatna groza.


17.11.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


16.11.2020

Od danes še ostrejše omejitve; ustavljen tudi javni prevoz

Z današnjim dnem so ukrepi za zajezitev virusa precej zaostreni, po zgledu spomladanskega vala je ustavljen tudi javni potniški promet, kar seveda največ težav povzroča ljudem, ki se vozijo na delo. A vlada je dovolila nekaj izjem, na primer za delavske avtobuse. Ostale teme: - Z današnjim dnem otežen tudi prehod meje - Opozorila, da bodo največje žrtve koronakrize otroci - Porazna epidemiološka slika Združenih držav še vedno v senci volilnih zdrah - Nogometaši premagali Kosovo in si široko odprli vrata za napredovanje v Ligi narodov


16.11.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


15.11.2020

Javni promet deluje le še danes, jutri zaustavitev javnega življenja

Ker dozdajšnji ukrepi - omejitev gibanja med deveto zvečer in šesto zjutraj, prepoved prehajanja med občinami in omejitev zbiranja na šest ljudi, - niso občutneje omejili širitve virusa, se bodo obstoječim ukrepom z jutrišnjim dnem pridružili še dodatni, podobni tistim iz spomladanskega vala epidemije. Prepovedano je druženje, razen v družinskem krogu, jutri nas čaka tudi dvotedenska ustavitev javnega življenja. Strokovnjaki ob tem upajo na umiritev epidemije, pa tudi, da bo to preprečilo zlom zdravstvenega sistema. Preostale teme oddaje: - Ekipa Covid sledilnika odločevalce poziva k upoštevanju znanosti - Protesti Trumpovih privržencev in nasprotnikov minili večinoma mirno - Lokalne volitve v Bosni in Hercegovini utegnejo spremeniti razmerja moči - Mineva dvajset let od tragičnega zemeljskega plazu pod Mangartom


14.11.2020

Nenujne trgovine danes še odprte

Današnja sobota bo verjetno kar živahna - pred začasnim zaprtjem so namreč danes še odprte nenujne trgovine, pred jutrišnjim rokom velja zamenjati obutev vaših jeklenih spremljevalcev, obisk knjižnice pa morda lahko danes izpustite, saj bodo zatočišča ljubiteljev pisane besede po odločitvi vlade lahko odprta tudi med skorajšnjo ustavitvijo javnega življenja. Preostali poudarki oddaje: - Kaj epidemija pomeni za slovenske proračunske smernice? - Trump Američanom napoveduje brezplačno cepivo proti covidu-19 - Migrantska pot prek Sredozemlja še vedno smrtonosna - Šest izbranih predstav za virtualne Čufarjeve dneve


14.11.2020

Epidemiološka slika se počasi izboljšuje, v bolnišnicah še tega ne zaznavajo

Število aktivno okuženih s koronavirusom pri nas se je spustilo pod 20 tisoč. V bolnišnicah zdravijo 1199 bolnikov, od tega 200 na intenzivni negi. Epidemiološka slika se sicer počasi izboljšuje, a bolnišnice ostajajo zelo obremenjene. Ta konec tedna bo v znamenju priprav na ponedeljkovo skoraj popolno zaprtje države. Preostale teme oddaje: - Številne trgovine z nenujnim blagom odprte le še danes - Notranji ministri Unije z različnimi stališči o razporejanju migrantov - Epidemija odnesla tradicionalni pohod od Litije do Čateža - Parkiranje v Mariboru pod Pohorjem kmalu plačljivo


13.11.2020

Vlada še zaostruje ukrepe

Petek 13-ega je, v letu, ki ga redkokdo označuje kot srečno. Razlog je znan: ker pristojni še nimajo potrditve, da bi se krivulja epidemije dovolj obrnila navzdol, nas čakajo dodatne zaostritve. Druge teme: - Šolanje na daljavo vse težja preizkušnja za zaposlene starše - Kako se Francija spopada s terorizmom 5 let po najhujših napadih? - Dezinformacije brišejo tudi mejo med užitkom in nasiljem - Slovenke le še nekaj košev do evropskega prvenstva


13.11.2020

Še vsaj 14 dni strogih ukrepov

Vlada je odločila, da še zaostri nekatere ukrepe. Tako bodo s ponedeljkom zaprte trgovine z nenujnim blagom, ustavljen bo javni potniški promet, lastniki nepremičnin v tujini ne bodo mogli več prehajati meje brez karantene. Druge teme: - Odprtje šol za prvo triado in vrtcev prioriteta, a ne pred decembrom - Vlada razrešila Renato Zamida s položaja direktorice Javne agencije za knjigo - Kostanjevica na Krki nima denarja za obnovo najstarejšega objekta na otoku - Znani še zadnji udeleženci evropskega prvenstva v nogometu


12.11.2020

Pričakovati je najmanj podaljšanje ukrepov za zajezitev epidemije

Vlada bo ob slabi epidemiološki sliki danes razpravljala o zajezitvi širjenja koronavirusa. Po napovedih bo podaljšala že veljavne ukrepe, na mizi so tudi zaostritve, kot sta zaprtje večine trgovin in ustavitev javnega prometa. Razmere v bolnišnicah so namreč kritične, na pomoč kličejo tudi domovi za starejše: v Preddvoru okuženih 30 stanovalcev, zaposlenim na pomoč civilna zaščita. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Gostinci in turistični delavci: ukrepi iz 6-ga protikoronskega svežnja ne bodo dovolj. Covid-19: Kaj bi se Zahod lahko naučil od Kitajske in zakaj tega ni storil? Dediščina rapalske pogodbe tudi po 100 letih še živi.


12.11.2020

Covid: Kje je Kitajska in zakaj mi nismo tam?

Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem drugače. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+. Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala.


12.11.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.11.2020

Učenci prve triade naj se prihodnji teden vrnejo v šole

Vsak tradicionalni dogodek ima letos zaradi pandemije oznako "kot ga še ni bilo". Danes jo lepimo na začetek ljubljanskega filmskega festivala in martinovo. Liffe bo potekal prek spleta, praznik vina bo minil brez tradicionalnih slovesnosti in ob zaskrbljenosti vinarjev zaradi zaprtja gostinskih lokalov. Novo pomoč gospodarstvu napoveduje šesti protikoronski sveženj, ki ga je sinoči sprejela vlada. Jutri bo odločala o morebitni zaostritvi ukrepov, ki jo predlaga zdravstveno ministrstvo in ji nasprotuje gospodarsko, svoje bo dodalo šolsko, ki želi, da se učenci do tretjega razreda prihodnji teden vrnejo v šole. Še nekaj drugih poudarkov: Na Madžarskem znova vladanje z odloki, zaostrovanje ukrepov v Italiji. Ameriško vrhovno sodišče nakazalo podporo Obamovi zdravstveni reformi. Od smrtonosne tragedije v Kaprunu mineva 20 let.


11.11.2020

Koronavirusna statistika tega tedna bo odločala o prihodnjih zajezitvenih ukrepih

Od pritiska na zdravstveni sistem v teh dneh bo odvisno, ali bo vlada podaljšala ali pa celo zaostrila protivirusne ukrepe. To predlaga zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki zagovarja omejitev nenujnih storitev in ustavitev javnega prometa za dva tedna. Proti so v gospodarstvu. Na Gospodarski zbornici zatrjujejo, da je zaradi okužbe z virusom v podjetjih odsotnih manj kot odstotek zaposlenih. Vlada bo o ukrepih predvidoma odločala jutri. Preostali poudarki oddaje: - Vlada sprejela šesti protikoronski sveženj, že načrtuje sedmega - Na Madžarskem podaljšane izredne razmere in strožji protikoronski ukrepi - V Poljanah uspešno do protipoplavne zaščite in boljših cest - Sladka presenečenja za zaposlene na covid oddelku celjske bolnišnice


Stran 115 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov