Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


11.12.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


10.12.2020

Večina ukrepov za zajezitev epidemije podaljšana

Nasprotujoči si stališči zdravstvenega in gospodarskega ministrstva glede ukrepov za zajezitev epidemije ostajata nerazrešeni najmanj do sobote. Vlada se bo o zaostritvi ali sproščanju po napovedih odločala po posvetih s predstavniki zdravstvenih zavodov in gospodarstva. Sinoči je tako podaljšala večino veljavnih ukrepov in sprejela osnutek sedmega protikoronskega svežnja. Nekaj preostalih poudarkov: Politika bi se morala po Pahorjevih besedah osredotočiti na boj proti epidemiji. Na vrhu Unije o nemškem predlogu končanja blokade sprejetja finančnega svežnja. Nobelovo nagrado za mir bodo danes podelili Svetovnemu programu za hrano. V Planici se začenja svetovno prvenstvo v poletih.


10.12.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


09.12.2020

Plazovi in poplave na Obali

Kako bo vlada zastavila boj z epidemijo v prihodnje? Bo prevladalo mnenje zdravstvenega ministra Gantarja, ki zahteva zaprtje nenujnih dejavnosti, ali gospodarskega ministra Počivalška, ki želi novo strategijo in odpiranje nekaterih storitev? Ob tem pa ne gre prezreti političnega konteksta, v katerem se vse skupaj dogaja, predvsem v zvezi z umestitvijo Desusa v koalicijo in Gantarjevo grožnjo z odstopom. Ostale teme: - Na Obali poplave in zemeljski plazovi - Sindikati javnega sektorja v boj za ohranitev višine minimalne plače - Kaj lahko Sloveniji prinese obisk ministrov pri odhajajoči Trumpovi administraciji? - Kampl z Leipzigom v osmini finala nogometne lige prvakov


09.12.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


08.12.2020

Bodo začasno zaprli tudi nenujne gospodarske dejavnosti?

Slovenija je še vedno trdno v primežu epidemije koronavirusa. Ukrepi ne dajejo pričakovanih rezultatov, zato utegne vlada na jutrišnji seji pretresati tudi predlog o začasni popolni zaustavitvi nekaterih gospodarskih dejavnosti. Obrtniki in podjetniki opozarjajo na gospodarsko škodo in sivo ekonomijo, ki nastajata zaradi vladnih ukrepov. Še nekaj poudarkov: Erjavec bo testiral Počivalška. Ljubljana in Washington zagnala strateški dialog. Na Dunaju razstava slovenskih umetnic. Dan D za slovenske rokometašice.


08.12.2020

Minister Gantar poziva k zaprtju gospodarstva za najmanj dva tedna

Čeprav vstopamo v četrti teden strogih omejitev javnega življenja, so epidemiološke razmere še vedno slabe. Minuli konec tedna so v bolnišnice vnovič sprejeli več bolnikov, kot so jih odpustili. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek ocenjuje, da bi lahko drugi val epidemije trajal do marca, če ljudje ne bodo upoštevali omejitvenih ukrepov. Okužbe se sicer širijo tudi v domovih za starejše, poudarja vladni govorec Jelko Kacin. Preostale teme oddaje: - Obrtniki in podjetniki za vnovično odprtje gospodarstva še pred prazniki. - Premier Janša v Izraelu o možnostih sodelovanja na področju kibernetske varnosti. - Velika Britanija kot prva začenja cepljenje proti koronavirusu. - Kranj postaja vse bolj zelen.


07.12.2020

Posledice obilnih padavin: na Obali danes ogledi škode po poplavah

Ob včerajšnji obilni pošiljki dežja in taljenju snega so imeli težave predvsem v zahodni polovici države. Voda je zalivala kleti, pa tudi lokalne ceste, sprožilo se je več manjših zemeljskih plazov. Ker je pred nami moker teden, pristojni pozivajo k zaščitnim ukrepom, med njimi k čiščenju odtokov. V oddaji tudi o tem: - Karl Erjavec znova vodi Desus; bo ta ostal v zdajšnji vladi? - Tiktakanje ure za dogovor po brexitu vse glasnejše - Velika zmagovalka Animateke je Povprečna sreča - Na vrhu domače nogometne lestvice znova Maribor


07.12.2020

Voda - nafta 21. stoletja?

Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek.


07.12.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.12.2020

Vladni ukrepi vendarle v uradnem listu

Vlada je odloke za zajezitev epidemije sprejela na novo, a vse ostaja po starem. Dozdajšnji ukrepi namreč ostajajo enaki, a jih je objavila v uradnem listu ter tako sledila delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča. Vlada je na sinočnji dopisni seji sprejela še odločitev o slovensko-ameriškem memorandumu o civilnem jedrskem sodelovanju. Nekaj drugih poudarkov oddaje: 30-ta obletnica dogodkov, ki so omogočili plebiscit o samostojnosti. Razumevanje delodajalcev za stiske zaposlenih je naložba. Projekt Obleka naredi človeka za pravično in okolju prijazno modo. Parlamentarne volitve v Romuniji in Venezueli.


05.12.2020

DeSUS bo dobil novo vodstvo, favorit Karel Erjavec

Oči domače javnosti bodo v senci epidemije danes uprte v Desus. Ta bo razglasil novo vodstvo, favorit za predsednika stranke je Karl Erjavec. Izid pa ni pomemben le za usodo stranke, temveč tudi za prihodnje dogajanje in merjenje moči na političnem parketu. Preostale novice: Tudi iz Desusa in SMC-ja podpora pozivom k izplačilu zapadlih obveznosti do STA. Vlada danes o odločitvi ustavnega sodišča, po pričakovanjih šole prihodnji teden ostajajo zaprte. Če ste preboleli COVID-19, lahko pomagate z darovanjem plazme. Rokometašice evropsko prvenstvo na Danskem začele s porazom, boljše so bile gostiteljice.


05.12.2020

Znan bo nov predsednik Desusa

Pozornost politične javnosti bo namenjena današnji razglasitvi novega predsednika Desusa. Njeni poslanci so nekajkrat izrazili nezadovoljstvo zaradi ideoloških tem, ki jih načenja vlada. Skupaj s še eno koalicijsko partnerico - SMC-jem - so tako včeraj podprli opozicijske sklepe parlamentarnega odbora za kulturo, da naj vlada Slovenski tiskovni agenciji izplača zapadle obveznosti. Nekaj drugih podrobnosti oddaje: Vlada bo še danes poskrbela za nadaljnje zaprtje šol. Policijsko varovanje članov vladne svetovalne skupine za covid. Odprtje nove lekarne v Ilirski Bistrici. Graditev obsežnega športnega praka v Ribnici.


04.12.2020

Ustavno sodišče: Sklepi o šolanju na daljavo so neveljavni

Sinoči je presenetila, če ne kar šokirala odločitev ustavnega sodišča, da so sklepi vlade o šolanju na daljavo neveljavni, saj so bili podaljšani na neveljaven način. Sodišče je vladi dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k običajnemu pouku. Kaj bosta zdaj storili vlada in pristojna ministrica naj bi bilo znano danes, so pa nekateri pravni strokovnjaki ostri. Andraž Teršek ob tem opozarja, da so s to odločitvijo ustavnega sodišča tudi vsi drugi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, neveljavni. Ostale novice: - Opozorila, da zapiranje dejavnosti lahko vodi v težave s plačilno sposobnostjo - Brezposelnost večja grožnja slabše plačanim in manj izobraženim delavcem - Opozicija obstruirala sprejemanje sklepov o vladavini prava na odboru za zunanje zadeve - V Italiji novo rekordno število umrlih s covidom in novi ukrepi


04.12.2020

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


03.12.2020

Sneženo jutro: opozorila pred burjo in poledico, hujšega žledenja doslej ni bilo

Najhujše nevšečnosti zaradi prve večje snežne pošiljke to zimo so - ob postopnem slabljenju padavin - morda že mimo, čeprav je na več cestah kar nekaj težav. V minulih urah se je po državi zgodilo več prometnih nesreč, tudi zaradi nepripravljenosti voznikov - več zbranosti in časa je potrebnega zaradi posipavanja in pluženja, na Postojnskem voznike ovira tudi burja, a je bila ponoči močnejša. Prav na prehodu iz Primorske v notranjost države so se najbolj bali žledenja, v luči vremenske katastrofe pred šestimi leti. Preostale teme oddaje: - Bo vlada kljub širjenju koronavirusa omilila del omejitev? - Sindikati odločno proti zamrznitvi minimalne plače. - NATO si Kitajsko želi za partnerico, ne za nasprotnico. - Praznovanje Prešernovega rojstnega dneva letos predvsem virtualno.


03.12.2020

Bodo občinske meje vnovič odprte?

Državo je pobelil sneg in otežil promet. To jutro res ni naklonjeno hitenju, zato velja poziv: na pot le, če je nujno - in če je, prej kot običajno in z veliko mero potrpežljivosti. Ponoči je, ob sneženju, težave na prehodu med Primorsko in Notranjsko povzročala tudi burja, ki pa naj bi se zdaj umirjala. Preostale teme oddaje: - Vlada danes o podaljšanju omejitev zaradi epidemije. - Predlog zamrznitve minimalne plače razburil sindikate. - "Ta veseli dan kulture" letos razveseljuje na daljavo. - Festival božičnega kruha v Velikih Laščah.


02.12.2020

Večjega sproščanja ukrepov zaradi še vedno velikega pritiska na zdravstvo ni pričakovati

Medijsko skupnost je včeraj presenetil sklep vlade, da prekine financiranje Slovenske tiskovne agencije. Urad vlade za komuniciranje je v informaciji, ki jo je vlada v ponedeljek sprejela dopisno, zapisal, da so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje agencije, a ta tega ni storil. Veselinovič je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Komentar na vladno odločitev o prekinitvi financiranja STA: gre za nov politični napad na medije. - Italijani bodo zaradi zaprtja gospodarstva decembra porabili občutno manj. - Odmevno sojenje Shellu, enemu od največjih podnebnih onesnaževalcev. - Zoisova nagrada za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku.


02.12.2020

Vladna strokovna skupina o usodi omejitvenih ukrepov

Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije. V Uradu vlade za komuniciranje so pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju javne službe v prihodnjem letu od STA zahtevali dokumente, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Direktor STA Bojan Veselinovič pa je povedal, da niso prejeli niti nadomestila za oktober, čeprav so odgovorili na vse dopise v skladu z zakonom. Preostale teme oddaje: - Slovenska tiskovna agencija ostala tudi brez oktobrskega nadomestila za javno službo. - Zoisovi nagradi za življenjsko delo Tamari Lah Turnšek in Stanislavu Pejovniku. - Ljubljana na splet postavila decembrski praznični koledar po vzoru adventnega. - Tehniški muzej v Bistri odpira razstavo Tehnika za šport.


01.12.2020

Epidemija covida-19 zarezala v testiranja na okužbo s hivom

Ob mednarodnem boju proti aidsu, zaradi katerega na leto umre približno 690 tisoč ljudi, se vrstijo opozorila, da je pandemija covida-19 močno zarezala v preventivne programe. Pri nas so letos odkrili najmanj primerov okužbe s hivom v desetih letih, a predvsem zaradi manj testiranja. V običajnih razmerah se v povprečju testira od 40 do 50 ljudi na teden, zdaj pa je to tako rekoč ustavljeno. Še nekaj druhih poudarkov oddaje: Preveč bolnikov s covidom na intenzivni negi, da bi lahko sproščali omejitvene ukrepe. Merklova glede madžarsko-poljske blokade za popuščanje na obeh straneh. Z vojaškimi častmi pokopali očeta iranskega jedrskega programa. 11 zlatih priznanj za najboljše inovacije.


Stran 113 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov