Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
11429 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
Težko pričakovanih odločitev še ni. Sproščanju ukrepov, kar omogoča boljša epidemiološka slika, vlada sinoči uradno ni prižgala zelene luči. Tako naj bi bilo šele popoldne jasno, ali držijo neuradne informacije, da bi lahko prihodnji teden pouk v šolah za prvo triado res potekal po vsej državi. Po načrtu sproščanja pa bi morali vrtci in šole v omejenem obsegu vrata znova odpreti vsaj v obalno-kraški in zasavski, prvič od oktobrskega zaprtja pa tudi v goriški regiji. Preostale teme oddaje: - Premier Janša popoldne pripravlja posvet o razpisu za vpis na fakultete. - V Izraelu se kaže izjemna učinkovitost cepiva Pfizerja. - Onkologi opozarjajo: Ob epidemiji covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. - Slovenske košarkarice bodo v Stožicah potrjevale uvrstitev na Euro.
Vlada na sinočnji seji še ni sprejela končne odločitve o pouku v šolah za prihodnji teden in drugih ključnih ukrepih. Po neuradnih informacijah naj bi bil na mizi predlog o odprtju vrtcev in šol za učence prve triade po vsej državi in predlog, da bi se odslej državo spremljalo kot celoto in ne več po statističnih regijah. Preostale teme oddaje: - Glede prehajanja meje nekaj novosti. - V Izraelu cepljenje proti covidu že kaže rezultate. - V 5-tih občinah Zgornje Dravske doline nov vodovod aprila. - Košarkarji Olimpije do tretje zaporedne zmage v evropskem pokalu.
Sreda je že nekaj časa dan v tednu, ko vlada odloča o morebitnem sproščanju ali zaostrovanju ukrepov. Medtem ko gorenjska regija drsi v črno območje, sta se zasavska in obalno-kraška vrnili v rdečega. To bi za učence tamkajšnje prve triade znova pomenilo vrnitev v šole. Takšnemu zapiranju in odpiranju nasprotujejo ravnatelji, opozicija pa je v splošnem nezadovoljna z delom pristojne ministrice Simone Kustec in za danes napoveduje vložitev interpelacije zoper njo. Še nekaj drugih poudarkov: Kam se bodo nagnili poslanci Desusa? Premier Janša odgovor pričakuje danes. Osmi protikoronski zakon potrjen, razpisa za fakultete ni v njem. Conteju v tretje ni uspelo oblikovati vlade, opoldne na Kvirinalu Draghi. Navalni mora v zapor, več držav poziva k njegovi izpustitvi.
Potem ko vlada še ni dala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnjem študijskem letu, je parlamentarni odbor za delo na včerajšnji seji odločil, da to soglasje začasno ne bo potrebno. Zakon bodo sicer potrjevali še poslanci, ki bodo o osmem protikoronskem svežnju - ta prinaša tudi subvencioniranje minimalne plače za vse - odločali danes. Še naprej pa se vrtijo pozivi k odprtju šol. Te bi po mnenju nekaterih v primeru izbruhov okužb s koronavirusom zapirali lokalno ali celo samo po posamičnih oddelkih. Preostali poudarki oddaje: - Nov dan odločitve za DeSUS, predsednik Pahor bi presegel politično razdeljenost - Merklova: cepivo proti covidu-19 do konca poletja na voljo vsem državljanom - Šport v ilegali: izgubljenih več tisoč perspektivnih športnikov - Zgodbo o spolnem nadlegovanju razkrila tudi slovenska igralka
Na včerajšnjem testiranju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so ob približno 18 tisoč hitrih testih potrdili 239 okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 1,3-odstoten, kar je podobno kot na testiranju šolnikov pred tednom dni. Pred objavo rezultatov je predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan napovedal, da bodo - ob ugodnih številkah - podali pobudo za odprtje šol v vseh regijah. Preostale teme oddaje: - Bo Desus v koaliciji ali opoziciji? - Danes potrjevanje osmega protikoronskega svežnja - KPK občini Murska Sobota podala priporočila, ne pa kazni - Elan z veliko inovacijo: zložljivo rekreativno smučko
V sedmih regijah, ki so na rdečem seznamu, se bo v prvi triadi nadaljeval pouk v šolah. Vzporedno s tem bodo potekala hitra testiranja učiteljev. Doma pa ostajajo otroci iz statističnih regij s črnega seznama, tudi obalno-kraške in zasavske, na kar so konec tedna na protivladnih protestih opozorili starši in otroci, ki želijo nazaj v šolske klopi. Novi protesti so napovedani za danes. Drugi poudarki oddaje: - Tudi osmi protikoronski sveženj še eden od neusklajenih interventnih zakonov - Pred domačim turističnim sektorjem zahtevnih pet let - Sodišča od danes znova delujejo normalno - Danci svetovni rokometni prvaki
Epidemiološke razmere pri nas se počasi izboljšujejo. V večini šol v rdečih regijah bodo danes učenci prve triade nadaljevali pouk v učilnicah. V gorenjski, koroški, osrednjeslovenski, podravski, pomurski, primorsko-notranjski in savinjski regiji bo potekalo tudi vnovično testiranje zaposlenih v vrtcih in šolah na koronavirus. Preostale teme oddaje: - Protesti proti vnovičnemu zapiranju šol tokrat še močnejši. - AstraZeneca s 40-imi milijoni odmerkov cepiva za Evropsko unijo. - Bodo v Kobaridu le dočakali dostop do reševalne postaje? - Danski rokometaši ubranili naslov svetovnih prvakov.
Epidemiološka slika pri nas se postopno izboljšuje, a razlike med regijami ostajajo. V zasavski in obalno-kraški, ki sta zarad porasta okužb s koronavirusom spet obarvani črno, jutri vrata šol in vrtcev spet zapirajo. Starši otrok v obalno-kraški regiji zato v Kopru za danes napovedujejo protest. Že včeraj so podoben shod pripravili v Zasavju. Pristojni so med razlogi za zaprtje šol izpostavili tudi porast okužb v domovih za starejše, kar je sprožilo kar nekaj kritik. Društvo Srebrna nit Vladi namreč očita, da neti medgeneracijske spore. Ostale novice: Italija v luči zapletov z dobavo razvija svoje cepivo. Moškega, ki je v Dalmaciji ubil 4 ljudi, našli mrtvega. Danes finale svetovnega prvenstva v rokometu; bodo slavili Švedi ali Danci?
V trgovinah s splošnim blagom je od danes spet mogoče kupiti tudi nogavice in perilo. Ob tem se v obalno-kraški in zasavski regiji zaradi poslabšanja epidemičnih razmer zapirajo nenujne trgovine, galerije, muzeji in knjižnice. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropska unija zaradi AstraZenece zagrozila z mejnim nadzorom na Irskem otoku. Poizvedovalni mandat za sestavo italijanske vlade Robertu Ficu. Družbena omrežja niso le orodje, so tudi orožje. V finalu svetovnega rokometnega prvenstva Danska in Švedska.
V časih, ki so že tako negotovi in polni skrbi, bi nam prav prišlo vsaj nekaj predvidljivosti, vendar se vse bolj zapletamo v klobčič bolj ali manj smiselnih ukrepov. Če je bilo še pred nekaj tedni rečeno, da ko se bodo šole odprle, se bodo za stalno, so včeraj pristojni spet odločili drugače. Ob tem pa v oči bode izjava vodje vladne strokovne skupine Bojane Beovič, da je morda zapiranje šol manj smiselno. Kako usklajeni sta torej stroka in politika? Ostale teme: - Danes na računih krizni dodatki in višje pokojnine\t - Kam bodo šle evropske milijarde? Opozicija trdi, da vlada skriva načrte - Evropska agencija za zdravila naj bi prižgala zeleno luč cepivu AstraZenece - Požar v Višnji Gori; tri družine brez strehe nad glavo
S ponedeljkom se v zasavski in obalno-kraški regiji znova zapirajo šole in vrtci, vendar bo omogočeno nujno varstvo. Odločitev je naletela na veliko nezadovoljstsva in razočaranj, v delu opozicije pripravljajo interpelacijo zoper šolsko ministrico. V ponedeljek bodo sicer zaradi testiranja učiteljev doma pred zasloni tudi učenci v tako imenovanih rdečih regijah. Preostali poudarki oddaje: - V Uniji danes predvidoma odobritev tretjega cepiva proti covidu-19 - Letošnji proračun Maribora vreden rekordnih 167 milijonov evrov - Ob stoletnici društva Skala v Mojstrani znanstveni spletni kolokvij - V Višnji Gori zaradi požara brez strehe nad glavo tri družine
Vlada je sinoči zaradi slabših epidemioloških razmer podaljšala večino protikoronskih ukrepov, zaostrila pa jih je v obalno-kraški ter zasavski regiji, ki sta znova v tako imenovani črni fazi. V teh regijah bodo spet zaprle vrata nekatere trgovine z nenujnim blagom in kulturne ustanove. Odločitev o šolah in vrtcih bo vlada sprejela danes. Bo pa po vsej državi v prodajalnah z živili znova možno kupiti nogavice in perilo. Še nekaj drugih tem oddaje: - Vlada bi lahko že ta teden odločala o primernosti kandidata za prvega policista - Unija in AstraZeneca še brez preboja glede dobav cepiva proti covidu - Po neuradnih informacijah v TEŠ-u opuščajo projekt sosežiganja - Para polfinala svetovnega rokometnega prvenstva Danska - Španija in Francija - Švedska
Zaradi poslabšanja epidemioloških razmer se v Obalno-kraški in Zasavski regiji ukinjajo posamezne izjeme, ki so se sprostile pretekli teden. To pomeni, da bodo tam znova odprte le nujne trgovine, odločitev glede šol in vrtcev pa bo vlada predvidoma sprejela danes. Vlada je sicer že veljavne ukrepe za zajezitev epidemije podaljšala, nekaj pa je tudi novosti: Po vsej državi od sobote v prodajalnah z živili znova mogoč nakup nogavic in perila. Preostali poudarki oddaje: - TEŠ naj bi opustil projekt sosežiga odpadkov - Kakovost zraka v Mariboru v času epidemije nič boljša - Ribnica za razvoj občine pripravila 14 razpisov
Epidemija je ovita v meglo. Številke se spuščajo, a po navedbah pristojnih počasneje od pričakovanj: cepivo prihaja, a je število odmerkov bolj skopo od napovedi; skrbi povzroča nova varianta koronavirusa, a je okoli nje še veliko nejasnosti. Na tehtnici ukrepov je torej kar nekaj uteži. Še nekaj poudarkov: Nov protikoronski sveženj - novi dobitniki dodatkov. Vnovično zapiranje Evrope? V Belgiji prepoved potovanj na tuje. Holokavst: opomnik nečlovečnosti človeštva. Marco Schwarz v Schladmingu potrdil slalomsko prevlado.
Nekaj več kot 53 tisoč učencev prvih treh razredov in 75 tisoč malčkov se danes v devetih regijah le vrača v šolske klopi in vrtce. Številni starši so včeraj do poznega popoldneva zadrževali dih, a na koncu je bila, kljub angleškemu sevub, padla odločitev, da se pouk na dalajvo vsaj za del učencev konča. Ostale teme: - Večina zaposlenih v vrtcih in šolah opravila test, pozitvnih dober odstotek - Angleški sev so zaznali tudi v jeseniški bolnišnici - Italijanski premier Conte naj bi danes ponudil svoj odstop - Generalni direktor RTV Slovenija bo Andrej Grah Whatmough
Začenja se množično testiranje zaposlenih v vrtcih in šolah na koronavirus pred njihovim jutrišnjim odprtjem v devetih regijah. To odpiranje kljub včerajšnji potrditvi angleškega seva pri nas za zdaj ni pod vprašajem. Preverjanje razširjenosti omenjene bolj nalezljive različice virusa bo steklo po vsej državi, rezultati analize bodo vplivali na nadaljnje ukrepanje vlade Ostale teme: - Dodatnega sproščanja ni pričakovati - Zunanji minister Logar v Bruslju, gospodarski minister Počivalšek v Abu Dabiju - Glasovanje o novem generalnem direktorju RTV Slovenija - Rokometaši po remiju z Egiptom brez četrtfinala svetovnega prvenstva
Neveljaven email naslov