Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11552 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


21.05.2021

Izrael in Hamas dosegla dogovor o premirju

Na Bližnjem vzhodu je začelo veljati premirje. To so potrdili tako v kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot eden od voditeljev palestinskega gibanja Hamas, ki je dodal, da prekinitev ognja velja od druge ure. Spoštovanje dogovora bo nadzoroval Egipt. Druge teme: - Vlada ukinja omejitev števila udeležencev na javnih shodih in prireditvah - Dosežen dogovor o evropskem covidnem potrdilu - Začenja se sojenje v zadevi TEŠ-6


20.05.2021

Novo vladno kadrovanje

Vlada na sinočnji seji po pričakovanjih ni sprejela večjih sprememb epidemioloških ukrepov. Tisti, ki so preboleli covid in dobili vsaj en odmerek cepiva, bodo od sobote prosto vstopali v državo. Precej bolj bosta odmevni kadrovski odločitvi vlade. Ena je imenovanje Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije za knjigo. Nekdanji zunanji minister je zainteresiran za ta položaj zaradi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Druga kadrovska odločitev vlade je imenovanje Ivana Simiča za vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave. Simič, ki se tako po 14-ih letih vrača na to funkcijo, napoveduje poenostavitev davčnih postopkov in digitalizacijo. Slovenski vojaki so na poti iz Afganistana; državni zbor se bo še seznanil s tem. V športu pa: o naslovu nogometnega prvaka bo odločil neposredni dvoboj med Muro in Mariborom.


20.05.2021

Vlada ukinja nadzorne točke na meji z Madžarsko; nova izjema za vstop brez karantene

Sinočnja seja vlade je prinesla predvsem odločitve na kadrovskem področju. Novi vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo je tako postal Dimitrij Rupel. Mesto vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave pa bo odslej zasedal Ivan Simič. Preostale teme oddaje: - Določeni skupini prebolevnikov covida odslej vstop v državo omogočen brez testa ali karantene. - Ob svetovnem dnevu čebel vam predstavimo prav poseben čebelnjak. - Nogometaši Olimpije zapravili možnost osvojitve naslova državnih prvakov.


19.05.2021

Več kot 40 tisoč podpisov za referendum o zakonu o vodah

Za prehod v zeleno fazo moramo v tedenskem povprečju število okužb zmanjšati za 150. Dodatnih sproščanj ukrepov tako danes od vlade ni pričakovati, ta pa naj bi odločila o predlogu svetovalne skupine za cepljenje, da bi prebolevnike po novem cepili čim prej po preboleli bolezni. V oddaji tudi: - V reformnem delu slovenskega načrta za okrevanje vlada predlaga, da bi okoljevarstvena dovoljenja izdajali zunanji izvajalci - Zunanji ministri članic Evropske unije so, z izjemo Madžarske, podprli skupni evropski poziv k takojšnji ustavitvi nasilja med Izraelci in Palestinci, a to se nadaljuje - Danes vložitev podpisov za spremembo zakona o vodah - Ana Soklič, z njo pa Slovenija, je ostala brez evrovizijskega finala


19.05.2021

Krepitev cepljenja in zaupanja vanj?

Vlada bo danes predvidoma podaljšala veljavne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Slovenija je namreč še v rumeni fazi epidemije. Na vladni seji bi sicer lahko sprejeli priporočila strokovnje skupine za cepljenje, med drugim o tem, da bi vse, ki so preboleli koronavirusno bolezen cepili čim prej, napozneje osem mesecev po koncu bolezni. V oddaji tudi: - Zunanji ministri Unije pozivajo k premirju na Bližnjem vzhodu - Država bo primaknila sredstva za prizidek šole na Otočcu - Priložnost za nogometaše Maribora, da osvojijo naslov državnih prvakov


18.05.2021

Proces Brdo-Brioni: poziv k širitvi Unije, v skupni izjavi pa ni omembe nespremenljivosti meja na Balkanu

Proces Brdo-Brioni je prinesel skupen poziv k čimprejšnji širitvi Evropske unije na zahodni Balkan, ne pa tudi omembe nespremenljivosti meja na Balkanu. Zahtevno, a uspešno, je srečanje ocenil gostitelj, predsednik Pahor. A kot dodajajo analitiki, je Slovenija, kljub uspehom pri spodbujanju dialoga, zamudila vlak za mesto ključne povezovalke med regijo in Unijo. Preostale teme: Evropski zunanji ministri danes o spopadih med Izraelom in Hamasom; a med članicami Unije različni pogledi na konflikt, ki je v dveh tednih zahteval že več kot 200 življenj. Pravna mreža za varstvo demokracije po neuradnih informacijah na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo proti direktorju Urada vlade za komuniciranje Urošu Urbaniji zaradi zlorabe položaja. Muzeji danes praznujejo in odpirajo svoja vrata.


18.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.05.2021

Gledalci se vračajo na športna tekmovanja, vsi dijaki v šolske klopi hkrati, gostilne odprte dlje

V skladu z rumeno fazo epidemije se danes sproščajo še nekateri omejitveni ukrepi. V srednje šole odhajajo vsi dijaki hkrati, gostilne so lahko odprte dlje, na športna prizorišča se vračajo navijači. Medtem vse bolj skrbi premajhno zanimanje za cepljenje. Preostale teme oddaje: - Državni zbor pred jutrišnjo obravnavo ustavne obtožbe premierja Janše o zahtevi za pridobitev mnenja predsednika republike. - Pahor bo na Brdu pri Kranju gostil voditelje vseh držav Zahodnega Balkana; napoveduje sprejetje skupne izjave o evropski perspektivi regije. - Združene države Amerike blokirajo izjavo Varnostnega sveta o nasilju v regiji, od minulega ponedeljka ubitih 207 ljudi, v Gazi samo včeraj več deset.


17.05.2021

Slovenija od danes uradno v rumeni fazi epidemije

En odmerek cepiva proti covidu je doslej prejela četrtina prebivalcev Slovenije. Pospešitev cepljenja je pripomogla k umiritvi epidemije in sproščanju ukrepov. V oddaji tudi o tem: - Na srednjih šolah in fakultetah znova vsi dijaki in študenti, gostinski lokali odprti od 5-ih do 22-ih - Na Brdu pri Kranju srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni - V Izoli zaživela tržnica Ruba sz moje njive


16.05.2021

Varnostni svet Združenih narodov danes o razmerah v Izraelu in Palestini

Epidemične razmere v državi se izboljšujejo, k čemur je pripomogla tudi vse večja precepljenost. Več držav je skrajšalo čas med odmerkoma cepiva AstraZenece, saj ga je glede na registracijo mogoče prejeti že po štirih tednih. Spopadom v Izraelu ni videti konca, tudi to noč so terjali žrtve. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči dejal, da bodo spopadi trajali, dokler bo potrebno. Danes bo o tem razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Jutranja kronika prinaša tudi te teme: - Avstrija odpravila policijsko uro, v Italijo odslej mogoče brez obvezne karantene, dovolj je negativen test - Na Hrvaškem volijo lokalne oblasti; štiri največja mesta bodo zagotovo dobila nove župane - Tržaško letališče za oživitev potovanj vzpostavlja nove nizkocenovne povezave - Na Kras že peto leto vabi Trio znamenitosti


15.05.2021

Od danes na prireditvah in shodih dovoljeno zbiranje do 50 ljudi

Tudi to noč je zaznamovala neprekinjena izmenjava ognja v spopadih med Izraelom in Palestino. Število smrtnih žrtev je predvsem na palestinski strani vse večje, izraelska mesta pretresajo še nasilni protesti. V Sloveniji je ob tem - tudi v političnem vrhu - precej prahu dvignila poteza vlade, ki je na svojem poslopju včeraj v znamenje solidarnosti izobesila izraelsko zastavo. Preostale teme oddaje: - Od danes na shodih in prireditvah dovoljeno zbiranje do 50 ljudi. - Stroka ob dnevu podnebnih sprememb svari, da lovimo zadnji vlak. - Nagrada OHO skupinskemu požvižgavanju Lene Lekše.


14.05.2021

Sindikati zapuščajo ESS

Pandemija je posebej izrazito pokazala na nujnost urejenosti področja dolgotrajne oskrbe. Ključno je dostopno in visoko kakovostno javno zdravstvo. Zdravstvena kriza je številne družine potisnila v nevzdržne socialne razmere. To bo ena od številnih tem popoldanske prve seje strateškega sveta za socialno politiko, posvetovalnega telesa predsednika vlade. Druge teme: - Premier Janša se bo predvidoma še pred tem oglasil na celjskem sodišču, kjer se po neuspešnih šestih razpisanih obravnavah začenja novo sojenje zaradi domnevne razžalitve novinark RTV Slovenija. - Sindikati zapuščajo ekonomsko-socialni svet: kaplja čez rob predlog sprememb davčne zakonodaje. - Ob najhujših spopadih med izraelsko vojsko in Hamasom se nasilje stopnjuje tudi na ulicah mest z arabskim in judovskim prebivalstvom.


14.05.2021

Izraelske vojaške sile zasedle ozemlje ob meji z Gazo

Oči sveta so bile ponoči usmerjene na Bližnji vzhod. Izraelske kopenske sile so se pomaknile na mejo z Gazo, ki so jo obstreljevale z letalskimi silami in topništvom. Z raketnimi napadi na Izrael nadaljuje tudi palestinsko uporniško islamistično gibanje Hamas, nasilje pa se je prelilo tudi na ulice mest z arabskim in judovskim prebivalstvom. Preostale teme oddaje: - Danes prva seja strateškega sveta za socialno politiko. - Nošnja mask za cepljene v Združenih državah ni več obvezna. - Občini Mirna in Dolenjske toplice v izgradnjo novih vrtcev.


13.05.2021

Vlada z rumeno fazo razrahljala nekatere omejitvene ukrepe

Vlada je ob izboljšanju epidemičnih razmer razrahljala protikoronske ukrepe. Srednje šole in fakultete se odpirajo v celoti, gostinski lokali bodo podaljšali delovni čas, manj omejitev je pri zbiranju, v športu in kulturi. Preostali poudarki oddaje: - Z enim odmerkom cepiva proti covidu je bilo pri nas cepljenih pol milijona prebivalcev. Precepljenost je ključna tudi pri omejevanju novih različic koronavirusa, tudi indijske, pravi infektologinja Mateja Logar. - Izrael še naprej v primežu spopadov, Washington na območje pošilja diplomacijo - Na rokometnem državnem prvenstvu je po sinočnjem večeru na prvem mestu Trimo Trebnje, v najboljšem položaju za naslov prvaka pa so zdaj Velenjčani.


13.05.2021

Izboljšanje epidemične slike prineslo nove sprostitve omejitvenih ukrepov

Prihodnji teden bomo storili nov korak proti bolj normalnim razmeram. Vlada se je namreč včeraj zaradi ugodnih epidemioloških razmer odločila za sprostitev nekaterih ukrepov. V ponedeljek se bodo tako v šolske klopi vrnili dijaki in študenti, gostinski lokali pa bodo lahko odprti dalj časa. Ob tem je na mestu poziv k nadaljevanju upoštevanja ukrepov, saj so pri nas odkrili tudi indijsko različico koronavirusa, ta pa je še bolj nalezljiva kot druge variante. Preostale teme oddaje: - V bombardiranju Gaze doslej ubitih najmanj 69 Palestincev. - Nova komenska šolska kuhinja bo oskrbovala tudi starejše. - Nogometaši Olimpije prvi finalisti pokalnega tekmovanja.


12.05.2021

Bo vlada omogočila obisk kulturnih in športnih dogodkov?

Vlada bo po posvetu s strokovno svetovalno skupino za covid, ki jo vodi Mateja Logar, odločala o nadaljnjem sproščanju omejitev. Izpolnjena sta namreč oba pogoja za prehod v rumeno fazo epidemije, tako sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe kot zasedenost bolniških postelj. Kljub izboljšanju razmer pa je pričakovati podaljšanje epidemije še za en mesec. V oddaji tudi: - Spopadi med Izraelci in Palestinci terjajo vse več žrtev, mednarodna skupnost obsoja nemire - Cepivo bo kmalu dostopno vsem - bo zainteresiranim za cepljenje omogočeno izbiranje med proizvajalci? - Cene nepremičnin so se odlepile od gospodarske rasti, a vrhunca kot pred gospodarsko krizo ne dosegajo


12.05.2021

Zaostrovanje napadov med izraelsko vojsko in palestinskim Hamasom

Izraelski obrambni minister Beni Ganc je povedal, da je vojska izvedla več 100 napadov in v Gazi uničila, tovarne, podzemne rove in stolpe. Gibanje Hamas pa je zadelo naftovod v bližini mesta Aškelon. V mestu Lod osrednjem delu judovske države so izbruhnili izgredi med Arabci in Judi, v mestu so razglasili izredne razmere V prvi informativni oddaji dneva tudi: - Vlada o sproščanju omejitev, tudi na področju kulture in športa - V Pomurju bodo dobili novo vodno zajetje


11.05.2021

Cepiva bo dovolj za vse

Skrbi, da bi zmanjkalo AstraZenecinega cepiva proti covidu-19 za drugi odmerek, so odveč, zagotavljajo pristojni. V oddaji tudi: - V pandemiji prekinjene nabavne verige dražijo surovine. - Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel bi prevzel vodenje Javne agencije za knjigo. - V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 20 ljudi; mednarodna skupnost poziva k prenehanju nasilja. - Hokejisti Jesenic so 13-ič osvojili naslov državnih prvakov.


11.05.2021

Kacin: Strahovi, da bi zmanjkalo cepiva proti covidu AstraZenece za drugi odmerek cepljenja, so odveč

Strahovi, da bi zmanjkalo cepiva proti covidu AstraZenece za drugi odmerek cepljenja, so odveč, poudarja nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Evropska komisija je napovedala, da od junija ne bo naročala dodatnih količin tega cepiva, kar pa pomeni, da bo še naprej dobavljala že prej naročene odmerke, je še pojasnil Kacin. Preostale teme oddaje: - Založniki presenečeni nad Ruplovo napovedjo kandidature za direktorja Javne agencije za knjigo - V izraelsko-palestinskem spopadu ubitih več ljudi, tudi otroci - V obnovo tudi železniški odsek med Lescami in Jesenicami


10.05.2021

Od danes imajo možnost za cepljenje proti covidu-19 vsi prijavljeni odrasli prebivalci.

Možnost cepljenja za vse prebivalce predstavlja prelomnico, pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta in pojasnjuje, da je do zdaj primanjkovalo cepiv, odslej pa bo predvsem treba zagotoviti dovoljšen interes za cepljenje. Ob okrnjenih dobavah cepiva AstraZenece pa so odveč skrbi, da cepljeni ne bi dobili drugega odmerka. V oddaji tudi o tem: - Slovenija se približuje rumeni fazi, v tej luči od danes veljajo razrahljani ukrepi na področju gostinstva in turizma. - V ospredju srečanja evropskih zunanjih ministrov bo širjenje Unije na zahodni Balkan, kjer so pogajanja še vedno na mrtvi točki. - Policisti na južni meji so dobili okrepitve, odslej jim pomaga 21 kolegov iz Estonije, Latvije in Poljske.


Stran 105 od 578
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov