Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


14.04.2021

Novo cepivo gre v karanteno

Spet se zapleta s cepivi. Zaradi sicer izjemno redkih primerov krvnih strdkov je proizvajalec Johnson in Johnson sporočil, da začasno prekinja dobavo cepiva Evropski uniji. Pri nas naj bi prve odmerke tega cepiva danes vseeno prejeli, a bodo šli v skladišča, dokler se zadeve ne razčistijo. Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin kljub vsemu zatrjuje, da se strategija cepljenja se za zdaj ne spreminja. Koaliciji je uspelo z večino poslancev preprečiti referendum o noveli zakona o izvrševanju proračunov, ki omogoča vojaške naložbe. Združene države bodo na simbolični datum 11-ega septembra končale vojno v Afganistanu. A razmere v tej državi so vse prej kot mirne. Črna gora do vratu v dolgovih do kitajske banke. Bruselj ne želi pomagati, kar bo državo potisnilo še bolj pod vpliv Pekinga. Sinočnji obračuni v nogometni Ligi prvakov prinesli polfinale Paris Saint Germainu in Chelseaju


14.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


13.04.2021

S cepivom AstraZenece bodo pri nas cepili vse polnoletne

Posvetovalna skupina za cepljenje pod vodstvom Bojane Beović predlaga vladi odpravo starostne omejitve 60 let za cepljenje s cepivom AstraZenece. S tem cepivom bodo tako od predvidoma prihodnjega tedna znova cepili vse polnoletne prebivalce. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Tudi Slovenija za čimprejšnjo uvedbo zelenega potrdila, ki bi rešilo poletno turistično sezono - Na volitvah rektorja ljubljanske univerze bodo glasovalne lističe tokrat lahko oddali tudi študenti - Bo Slovenija izkoristila razvojno priložnost za ekološko kmetovanje?


13.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.04.2021

Z današnjim dnem konec policijske ure

Po 11-dnevnem delnem zaprtju države od danes veljajo manj strogi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki po prenovljenem vladnem semaforju sodijo v rdečo fazo. Otroci in učenci se vračajo v vrtce in šole, odpirajo s evse trgovine in številne storitvene dejavnosti. Prenehala je veljati tudi nočna omejitev gibanja. V oddaji tudi: - Ukrepe ob visoki precepljenosti prebivalstva sproščajo tudi v Veliki Britaniji. Tam se med drugim odpirajo terase restavracij in lokalov, na katerih bo dovoljeno streči hrano in pijačo. - Več kot milijarda muslimanov po vsem svetu začenja postni mesec ramazan. Čeprav so pri nas znova dovoljena bogoslužja ob prisotnosti vernikov, jih Islamska skupnost poziva k molitvam doma. - Dežela nomadov zmagovalka sinočnjih baft. Poleg nagrade za najboljši film je dobila še bafti za režijo in glavno igralko.


12.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.04.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


10.04.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


09.04.2021

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


09.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


08.04.2021

Po odločitvi EME bo Beovičina skupina podala mnenje o cepivu Astra Zeneca

Po včerajšnjem sporočilu Evropske agencije za zdravila, da so koristi od cepiva AstraZenece še vedno večje od tveganj, je minister za zdravje Janez Poklukar pozval posvetovalno skupino za cepljenje pod vodstvom Bojane Beović, naj obravnava ugotovitve omenjene agencije in poda strokovno stališče. Beovićeva je že povedala, da Slovenija zdaj ne bo spreminjala strategije cepljenja. Cepivo AstraZenece tako ostaja rezervirano za ljudi v starosti od 60 do 65 let. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Selitev velikih tujih delodajalcev iz Slovenije bi imela lahko dolgoročno pozitivne učinke, a to je le slaba tolažba za Koroško - Mednarodni denarni sklad skuša z opozorili o gospodarski škodi prepričati o nujnosti globalnega podnebnega ukrepanja - Roglič in Pogačar po včerajšnji dvojnem slovenskem zmagoslavju pred četrto etapo skupaj na vrhu dirke po Baskiji


08.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.04.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


07.04.2021

Vlada predvidoma o predlogih strokovne skupine o spremenjenem semaforju sproščanja ukrepov

Nekoliko spremenjen vladni načrt sproščanja ukrepov, ki bo znova v veljavi prihodnji teden, ko se konča začasno zaprtje države, naj bi po zagotovilih pristojnih dovoljeval vrnitev učencev v šolske klopi ne glede na epidemične razmere.Bo pri odprtju šol v pomoč samotestiranje na domu? O predlogih strokovne svetovalne skupine bo vlada previdoma razpravljala danes. Preostali poudarki oddaje: - V Medvodah bodo občani prvič sami odločali o porabi dela proračuna - Ob svetovnem dnevu zdravja v Pomurju akcija Zgêni se - Obeta se še nekaj zelo mrzlih juter, možna je pozeba


06.04.2021

Stroka zagotavlja: šole se prihodnji teden odpirajo ne glede na barve semaforja

Že pred prazniki je Slovenija iz oranžne znova prešla v rdečo fazo - sedemdnevno povprečje okužb je preseglo tisoč. Precej počasneje, pa vendar stalno, se povečuje število hospitaliziranih. Preostanek tedna veljajo ostri omejitveni ukrepi - zaprtje šol in vrtcev, omejitev gibanja na regije, večina storitev ne deluje, odprte pa so med drugim trgovine z nujnim blagom, vrtnarije, prodajalne s tehničnim blagom. Kako bo od ponedeljka, bo odvisno od tega, v kateri fazi bomo. Bo pa semafor ukrepov predvidoma nekoliko posodobljen. O tem je sinoči razpravljala vladna svetovalna skupina, njene predloge bo vlada predvidoma obravnavala jutri. Preostale teme oddaje: - Študenti med najbolj prezrtimi skupinami v epidemiji: vsak četrti razmišlja o samomoru - Združene države zadržane ob začetku novih pogajanj o iranskem jedrskem sporazumu - Roglič najhitrejši v prvi etapi dirke po Baskiji, Pogačar v kronometru peti


06.04.2021

Strokovna skupina: učenci v ponedeljek v šole ne glede na epidemične razmere

Vladni semafor sproščanja ukrepov, ki bo po začasnem zaprtju države znova v veljavi prihodnji teden, naj bi bil nekoliko spremenjen. O tem je sinoči razpravljala strokovna svetovalna skupina za covid-19, ki zagotavlja, da se bodo šole ne glede na epidemične razmere, v ponedeljek odprle. Ostali poudarki oddaje: - Na Dunaju pogajanja o jedrskem sporazumu z Iranom - Letošnji festival Meteorita z dvema natečajema - Roglič najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Baskiji, Pogačar peti


05.04.2021

Strokovna skupina za covid bo spet pretresala ukrepe

V državi danes znova veljajo vsi ukrepi, ki jih je vlada uvedla v sklopu ustavitve javnega življenja do 12-ega aprila. Svetovalna skupina za covid bo danes pretresala morebitne spremembe vladnega semaforja sproščanja in zapiranja. Odprtje šol je predvideno za 12-ti april. Govorili naj bi tudi o odprtju teras gostinskih lokalov. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Na velikonočni ponedeljek tradicionalnega obiskovanja med verniki zaradi epidemije ne bo - Na Kosovu za predsednico države izvolili Vjoso Osmani - Istrski med edinstven na svetu, o njegovi zaščiti bo odločal Bruselj


04.04.2021

Velikonočna nedelja tudi letos v znamenju epidemije

Kristjani po vsem svetu danes praznujejo najpomembnejši krščanski praznik, veliko noč. Praznični konec tedna sicer že drugo leto zapored spremlja epidemija. Papež Frančišek bo čez nekaj ur - po velikonočni maši v baziliki svetega Petra v Vatikanu - izrekel tradicionalni blagoslov mestu in svetu "urbi et orbi". Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za en dan vnovič odpravljena omejitev gibanja na regije - Tudi Slovenija utegne ustaviti cepljenje s cepivom AstraZenece - V Bolgariji prve redne parlamentarne volitve po skoraj desetih letih


03.04.2021

Med prazniki na terenu policisti in inšpektorji

Podaljšan konec tedna, ki je pred nami, bo v znamenju poostrenih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Nadzor nad spoštovanjem veljavnih odlokov bodo poostreno izvajali tako na policiji kot tudi na zdravstvenem inšpektoratu. Do vključno 12-tega aprila je dodatno omejeno tudi prehajanje državne meje, je pa upravno sodišče v enem primeru tožniku in njegovi družini omogočilo, da kljub prepovedi potovanj v države z rdečega seznama zapustijo Slovenijo, kar bi lahko vodilo v množično vlaganje tožb. V oddaji tudi: - Nadaljevanje cepljenja proti covidu: tudi na Gospodarskem razstavišču, po ureditvi sistema naročanja - Ameriški kongres znova ograjen: v varnostnem incidentu sta bila ubita temnopolti voznik avtomobila in policist - Na današnji dan pred 70-imi leti so ustanovili Tehniški muzej Slovenije: most med preteklostjo in sedanjostjo


02.04.2021

V parlamentu danes predlog za ustavno obtožbo predsednika vlade

Slovenija ne bo sodelovala pri solidarnostnem mehanizmu za razdelitev 10-ih milijonov odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha. Medtem ko se je velika večina članic odločila tretjino svojega deleža odstopiti petim državam Unije, ki najbolj zaostajajo s cepljenjem, poleg Slovenije ne bosta izrazili solidarnosti le še Avstrija in Češka. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Del opozicije bo danes vložil ustavno obtožbo zoper premierja Janeza Janšo - Bogoslužja ob današnjem velikem petku znova brez navzočnosti vernikov - Celjski rokometaši na prvi tekmi osmine finala lige prvakov izgubili proti PSG-ju


Stran 102 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov