Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


31.05.2021

V katero smer gredo odnosi med koalicijo in opozicijo?

V tednu ali dveh bo morda bolj jasno, v katero smer bodo šli odnosi med koalicijo in opozicijo ter ali bo koalicija res znova poskusila razrešiti predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča, kot je napovedala po petkovem že drugem neuspehu. Politični pogledi na dogajanje v državi ostajajo povsem nasprotujoči, opozicija pa bo s svojim vztrajanjem pri predčasnih volitvah očitno vse več stavila na proteste. Drugi poudarki: - Predsedniki Portugalske, Nemčije in Slovenije pozvali k enotnosti Unije v spopadanju s pandemijo in drugimi izzivi - Oddaja Studio ob 17ih že 45 let omogoča argumentirano soočanje različnih pogledov - Slovenski odbojkarji na tretji tekmi lige narodov premagali aktualne svetovne prvake Poljake


31.05.2021

V tem tednu morda bolj jasno, v katero smer bodo krenili odnosi med koalicijo in opozicijo

Po petkovem množičnem protivladnem protestu, predvsem pa po vnovičnem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča bodo v tem tednu morda znane nadaljne poteze koalicije. Opozicija vztraja, da so edina rešitev za nastalo situacijo predčasne volitve, koalicija ponavlja, da vlada dela dobro. Oddaja med drugim prinaša tudi te poudarke: - V štirih največjih hrvaških mestih dobili nove župane - V Rušah bo most čez reko Dravo zaradi obnove leto in pol zaprt za ves promet - Slovenski odbojkarji v ligi narodov boljši tudi od Poljakov, Košarkarji Cedevite Olimpije 18-ič državni prvaki


30.05.2021

Predsedniki Slovenije, Nemčije in Portugalske o izzivih Evropske unije

Predsednik republike Borut Pahor bo danes na Brdu pri Kranju gostil nemškega in portugalskega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja in Marcela Rebela de Sousa. Govorili bodo o Evropski uniji in izzivih, s katerimi se ta sooča, ter o slovenskem predsedovanju Svetu Evrospke unije v drugi polovici tega leta. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Hrvaški volivci v drugem krogu izbirajo tudi novega župana Zagreba - Ob dnevu multiple skleroze v Sloveniji opozorila o pomanjkanju fizioterapevtskih obravnav - Ligo prvakov osvojili nogometaši londonskega Chelsea


29.05.2021

Protivladnega protesta v Ljubljani naj bi se udeležilo 40 tisoč ljudi

Odmeva včerajšnji množični protivladni shod v Ljubljani, na katerem se je po oceni policije zbralo več tisoč protestnikov, po neuradnih ocenah jih je bilo 40 tisoč. Udeleženci protesta so zahtevali padec vlade. Protest, ki je minil brez neredov, je premier Janez Janša označil za protislovensko vstajo. V Jutranji kroniki tudi: - Zorčič ostaja na čelu državnega zbora: kaj še lahko stori koalicija, da bi ga razrešila? - Republikanci so preprečili neodvisno preiskavo januarskega vdora v ameriški kongres - Zvečer za prestol lige prvakov boj med nogometaši Manchester City-ja in Chelsea-ja


28.05.2021

Danes nov poskus koalicije za razrešitev predsenika parlamenta

Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji predvidoma razpravljali o predlogu za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Za razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. To točko pa utegnejo umakniti z dnevnega reda seje, če bo koalicija danes ugotovila, da za Zorčičevo razrešitev nima dovolj glasov. Tu je še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Na današnjem protivladnem protestu v Ljubljani najbrž rekordna udeležba - Na Hrvaškem od polnoči veljajo milejši protikoronski ukrepi - Desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let Damijanu Šinigoju


28.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


27.05.2021

Spodletel poskus dela opozicije, da bi parlament premiera Janšo obtožil pred ustavnim sodiščem

Državni zbor je sinoči zavrnil ustavno obtožbo proti premieru Janezu Janši. ZA potrditev obtožbe je glasovalo 42 poslancev, proti pa 44. Koalicija bo zdaj skušala zbrati 46 poslanskih glasov za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. O tem bi lahko poslanke in poslanci odločali jutri. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V državi bi takoj potrebovali najmanj 10 tisoč novih dostopnih stanovanj - Sodišče naftni družbi Shell naložilo zmanjšanje izpustov za 45 odstotkov - Zmagovalci Evropske lige nogometaši Villarreala


27.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


26.05.2021

Državni zbor najbrž že danes o ustavni obtožbi zoper premierja Janšo

Državni zbor bo današnjo izredno sejo danes začel z odločanjem o predlogu, da predsednika republike Boruta Pahorja vprašajo za mnenje o predlogu ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo. Če predlog ne bo potrjen, bodo poslanci o obtožbi razpravljali danes. Za obtožbo pred ustavnim sodiščem bi morale predlagateljice, torej LMŠ, SD, Levica in SAB, zbrati najmanj 46 glasov, kar pa je malo verjetno. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Referendum o zakonski noveli o vodah bo 11. julija - Marko Ilešič ne bo več sodnik Sodišča Evropske unije v Luksemburgu - Voditelji Unije precej medli glede sprejemanja konkretnih podnebnih ciljev - Olimpija pokalni nogometni prvak


26.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


25.05.2021

Vrh Evropske unije za zaprtje evropskega zračnega prostora za beloruska letala

Evropski voditelji so se po nedeljskem incidentu v Belorusiji strinjali o zaprtju evropskega zračnega prostora za beloruska letala. Letalske družbe v Evropski uniji so ob tem pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo. Gre za grožnjo varnosti civilnega letalstva in mednarodni varnosti, je ob tem dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in dodal, da ne bodo dopustili igranja ruske rulete z življenji nedolžnih civilistov. Voditelji so se zavzeli tudi za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Rómana Protasjéviča. Ostale teme: - Državni zbor bo obravnaval zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. - Najnovejša raziskava o mladih v Sloveniji kaže, da se ti v povprečju prej odselijo od staršev, počutijo se politično kompetentne in pogosteje podpisujejo različne peticije. - Mineva leto dni od smrti temnopoltega Georgea Floyda.


25.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


24.05.2021

Državni zbor bo skušal urediti na redni seji padle zadeve

Datum referenduma o zakonu o vodah in predloga ustavne obtožbe zoper premiera Janeza Janše ter razrešitve predsednika parlamenta Igorja Zorčiča in še kaj. To je nekaj tem, o katerih bo državni zbor predvidoma odločal ta teden na izrednih sejah. Potem ko je prejšnji teden odpadla redna seja, poslanci pa se preštevajo že nekaj časa, namreč težko z zagotovostjo trdimo, kaj se bo na koncu izcimilo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Po prisilnem pristanku potniškega letala v Minsku se pojavljajo pozivi k prepovedi letenja nad Belorusijo - o incidentu tudi na vrhu Evropske unije. V Izraelu po prekinitvi ognja s Hamasom v ospredju znova poskus oblikovanja nove vlade. Košarkarji Krke so četrtič osvojili državni pokal.


24.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


23.05.2021

Nogometaši Mure prvič državni prvaki v 30-letni zgodovini prvoligaškega tekmovanja

V Murski Soboti je sinoči med nogometnimi navijači vladala napetost kot še nikoli do zdaj. Privrženci NK Mura so vseh 90 minut trepetali, vzdihovali, jokali, upali in na koncu dočakali, da so prvič prav nogometaši iz Prekmurja v 30-ti sezoni nogometnega prvenstva osvojili naslov državnih prvakov. Preostale teme oddaje: - Od danes za prihod iz Slovenije v Nemčijo ni več obvezne karantene za prebolele, cepljene ali testirane - Italijanski rokerji Maneskin zmagali na Evroviziji - Karavana kolesarske dirke po Italiji danes tudi po slovenskih cestah


22.05.2021

Na organiziranih shodih in prireditvah ni več omejitve števila udeležencev

Epidemične razmere v državi so spodbudne. Potrjenih okužb je kar 30 odstotkov manj kot prejšnji teden. To se odslikava tudi v vse večjem sproščanju ukrepov, vendar preventivni ukrepi in pogoj PCT - torej prebolevnost, cepljenost ali testiranje - ostajajo, zato je enotno zeleno potrdilo, ki naj bi olajšalo ne le potovanja, ampak tudi obiskovanje prireditev, težko pričakovano. Naša država je začela potrebne postopke, vlada se je s tem seznanila na sinočnji dopisni seji. Preostale teme oddaje: - Včeraj protesti proti vladi in v podporo Palestini; sinoči v Ljubljani odjeknili streli - Evrski finančni ministri za nadaljevanje podpore gospodarskemu okrevanju - V Benetkah danes odprtje arhitekturnega bienala


21.05.2021

V Gazi začelo veljati premirje

Minulo noč se je po 11-ih dneh vsaj začasno ustavilo prelivanje krvi med Izraelci in Palestinci v Gazi. Zmago razglašata obe strani. Prizadevanja za trajnejši mir se pospešeno nadaljujejo. V oddaji še: - Od jutri ne bo več omejitve udeležencev na organiziranih javnih shodih; - Dosežen dogovor o evropskem covidnem potrdilu - Več kot 10 let po prvih naznanitvah sumov se začenja sojenje v zadevi TEŠ6


21.05.2021

Izrael in Hamas dosegla dogovor o premirju

Na Bližnjem vzhodu je začelo veljati premirje. To so potrdili tako v kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot eden od voditeljev palestinskega gibanja Hamas, ki je dodal, da prekinitev ognja velja od druge ure. Spoštovanje dogovora bo nadzoroval Egipt. Druge teme: - Vlada ukinja omejitev števila udeležencev na javnih shodih in prireditvah - Dosežen dogovor o evropskem covidnem potrdilu - Začenja se sojenje v zadevi TEŠ-6


20.05.2021

Novo vladno kadrovanje

Vlada na sinočnji seji po pričakovanjih ni sprejela večjih sprememb epidemioloških ukrepov. Tisti, ki so preboleli covid in dobili vsaj en odmerek cepiva, bodo od sobote prosto vstopali v državo. Precej bolj bosta odmevni kadrovski odločitvi vlade. Ena je imenovanje Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije za knjigo. Nekdanji zunanji minister je zainteresiran za ta položaj zaradi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Druga kadrovska odločitev vlade je imenovanje Ivana Simiča za vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave. Simič, ki se tako po 14-ih letih vrača na to funkcijo, napoveduje poenostavitev davčnih postopkov in digitalizacijo. Slovenski vojaki so na poti iz Afganistana; državni zbor se bo še seznanil s tem. V športu pa: o naslovu nogometnega prvaka bo odločil neposredni dvoboj med Muro in Mariborom.


20.05.2021

Vlada ukinja nadzorne točke na meji z Madžarsko; nova izjema za vstop brez karantene

Sinočnja seja vlade je prinesla predvsem odločitve na kadrovskem področju. Novi vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo je tako postal Dimitrij Rupel. Mesto vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave pa bo odslej zasedal Ivan Simič. Preostale teme oddaje: - Določeni skupini prebolevnikov covida odslej vstop v državo omogočen brez testa ali karantene. - Ob svetovnem dnevu čebel vam predstavimo prav poseben čebelnjak. - Nogometaši Olimpije zapravili možnost osvojitve naslova državnih prvakov.


Stran 98 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov