Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


07.05.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


07.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.05.2021

Vlada potrdila predlog sprememb svežnja davčnih zakonov

Vlada je potrdila predlog sprememb svežnja davčnih zakonov, katerih glavni namen je razbremenitev dela, s tem pa pomoč gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji. Med drugim se obeta znižanje obdavčitve kapitala. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja, da ne moremo hkrati nižati davkov in se zadolževati. Vlada je tudi odločila, da največje dovoljeno število udeležencev na javnih prireditvah in shodih za zdaj ostaja deset. Še nekaj ostalih poudarkov oddaje: - Predstavniki kmetijstva razočarani nad svojim deležem pogače za okrevanje, dobili bodo le en odstotek sredstev - Duševno zdravje mladih se je med epidemijo še poslabšalo, stanje na področju pomoči skrb vzbujajoče - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila Chelsea in Manchester City


06.05.2021

Slovenija ostaja oranžna, epidemični ukrepi nespremenjeni

Slovenija prejema vse večje pošiljke cepiv proti covidu. Ta mesec bomo prejeli približno 450 tisoč odmerkov. Cepljenje bo pospešila tudi nova aplikacija, s katero se bo to sprostilo za vse. Slednjo naj bi prav danes predstavil pristojni minister Janez Poklukar. Vlada sinoči ni sprejela večjih sprememb ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Država se namreč še vedno nahaja v oranžni fazi. Preostale teme oddaje: - Turisti po 15-em maju v Italiji zopet dobrodošli. - Projekt nove igralnice v Kranju propadel. - Chelsea drugi finalist nogometne lige prvakov.


05.05.2021

Koalicija naj bi Zorčiča seznanila, da ima 47 podpisov pod predlog njegove razrešitve

Umetnost preračunavanja na domačem političnem parketu prinaša nov poskus razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Vodje koalicijskih poslanskih skupin ga bodo po napovedih danes seznanili, da so zbrali 47 podpisov. Če ne bo odstopil sam, bodo predlog za njegovo razrešitev znova vložili v parlament. Preostali poudarki oddaje: - V senci političnih iger se, vsaj simbolično, začenja navečji infrastrukturni projekt pri nas. V Dekanih bodo dopoldne podpisali pogodbo za glavna dela za zgraditev drugega tira med Divačo in Črnim Kalom, vredno nekaj več kot 400 milijonov evrov. - Slovenija je še oranžna; po današnji seji vlade zato ni pričakovati dodatnih sprostitev protikoronskih ukrepov. Kulturne ustanove, ki so sicer že lahko odprle svoja vrata, opozarjajo, da je delo ob veljavnih ukrepih skoraj nemogoče. - Manchester City prvič v finalu nogometne lige prvakov; drevi za finale še Real in Chelsea


05.05.2021

Kljub umirjanju epidemije ni pričakovati sproščanja ukrepov

Epidemija pri nas rahlo upada, včeraj se je nekoliko zmanjšalo število hospitaliziranih bolnikov s covidom. Stroka to pripisuje cepljenju in poziva k njemu, češ da bo le precepljenost omogočila normalno poletje in mirno jesen. Vlada danes po pričakovanjih ne bo spreminjala ukrepov, saj je država še vedno v oranžnem območju, prav tako večna regij. V oddaji tudi o tem: Podpis pogodbe in začetek glavnih del na projektu drugi tir. Nadaljevanje politične krize v Izraelu, Netanjahu vrnil mandat za sestavo vlade. Prvi finalist nogometne lige prvakov je Manchester City.


04.05.2021

Precepljenost med odraslimi bi lahko dosegli konec prihodnjega meseca

Epidemija se počasi umirja, smo v fazi rahlega upadanja, rumeno bi lahko dosegi v drugi polovici maja, napovedujejo na Institutu Jožef Stefan. Eden od ključnih dejavnikov za omejitev epidemije ostaja cepljenje. Slovenija je dosegla približno četrtinsko precepljenost, predsednik vlade Janez Janša pa je napovedal, da bi lahko po napovedih količin dobavljenih cepiv, ki so za prihodnje tedne dokaj optimistične, precepljenost, ki uspešno zaustavlja epidemijo, dosegli v sredini junija. Ostale novice:Nekaj več kot 6 tisoč 600 dijakov s pisanjem eseja iz materinščine začenja spomladanski rok splošne mature. Višje sodišče v Kopru ustavilo postopek zoper oglobljenega zaradi neuporabe maske. Evropska unija v Bosno in Hercegovino pošilja prve odmerke cepiva proti covidu-19.


04.05.2021

Okrepljeni pozivi k cepljenju proti covidu

Cepljenje proti covidu je eden ključnih dejavnikov za omejitev epidemije, ki se sicer zdaj počasi umirja. Rumeno fazo sproščanja ukrepov bi lahko dosegli v drugi polovici meseca, ocenjujejo na Inštitutu Jožefa Štefana. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Višje sodišče ustavilo postopek zoper človeka, ki ni nosil maske. Dogovor o 14 milijonov evrov vredni obnovi Doma starejših v Velenju. Zmaga hokejistov Olimpije na Jesenicah za izenačenje v finalu na 1: 1.


03.05.2021

Ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorila o napadih na STA

Danes je svetovni dan medijev, ki velja za opomnik, da pravici do svobode izražanja in obveščenosti nista samoumevni. Mediji so pogosto tarče omejevanja svobode govora, zato stanovske organizacije po svetu in pri nas poudarjajo pomen prizadevanj za okrepitev novinarstva in podporo medijem, ki jih želijo utišati. Na kocki je svobodna družba, so prepričani v Društvu novinarjev Slovenije. V oddaji tudi: - Cepljenje proti covidu se bo po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja še pospešilo - V Ljubljano prihaja beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska - - V tem tednu uraden začetek graditve drugega tira


03.05.2021

Svetovni dan svobode medijev: napadi na medije so napadi na demokracijo

Danes je svetovni dan svobode medijev. Pri nas se vrstijo opozorila pred propadom Slovenske tiskovne agencije. Ta je namreč pod vse večjim pritiskom zaradi vladne prekinitve financiranja. Kako pomembno je verodostojno medijsko poročanje, je večina javnosti spoznala prav v času epidemije. Preostale teme oddaje: - Minister Poklukar napoveduje: do konca junija bo pri nas več kot dva milijona odmerkov cepiv proti covidu. - Na obisku v Sloveniji danes beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska. - Športnim navdušencem v Hrastniku se obetajo velike spremembe.


02.05.2021

V Franciji, Nemčiji in Turčiji izgredi na prvomajskih protestih

Ob prvomajskih zborovanjih so v številnih državah izbruhnili tudi spopadi med policisti in protestniki. Najhuje je bilo v Nemčiji, Franciji in Turčiji. Protesti so bili tudi v Sarajevu, kjer je približno 200 rudarjev protestiralo proti odpuščanju. Tu je še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Gostinci in turistični delavci pozivajo k vnovičnemu odprtju celotne panoge - V Indiji še vedno koronavirusni kaos: kisika in zdravil ni, mrtvih vse več - Pravoslavni verniki praznujejo veliko noč


01.05.2021

Na praznik dela brez množičnih prvomajskih praznovanj

Današnji mednarodni praznik dela bo zaradi ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa potekal brez množičnih prvomajskih praznovanj. Sindikati ob delavskem prazniku pozivajo k boju za varnejše zaposlitve, varna in zdrava delovna mesta, socialno varnost in dostojno starost. Kljub epidemiji so zjutraj v številnih krajih po državi zadonele budnice pihalnih godb. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Rusija prepovedala vstop predsedniku Evropskega parlamenta Sassoliju - Ameriški vojaki začenjajo umik iz Afganistana - Jeseničani na prvi finalni tekmi hokejskega prvenstva premagali Olimpijo


30.04.2021

Kdaj načrt za okrevanje?

Po optimističnem scenariju bodo članice Unije že letos lahko začele črpati evropski denar iz velikopoteznega načrta za okrevanje in odpornost, s katerim ne bodo le celile ran po pandemiji, ampak več kot tretjino sredstev namenile za okoljske projekte. Za Slovenijo je do leta 2030 rezerviranih 12 milijard evrov, od teh 8,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. V oddaji tudi: - Besedni dvoboj med Janši in Veselinovičem - Hrana v naših trgovinah se vse bolj draži - Tragedija v Izraelu: na verskem festivalu v gneči do smrti poteptanih najmanj 44 ljudi. - Slovenski rokometaši kljub porazu s Poljaki uvrščeni na evropsko prvenstvo stare celine


30.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


29.04.2021

Minister Pokllukar: v prihodnji tednih bo cepljenih do trikrat več ljudi kot doslej

V Bruselj pošiljamo slovenski načrt za okrevanje in odpornost. Dokument, ki ga je sinoči sprejela vlada, predvideva za približno 3 milijarde evrov načrtov in reform, v ospredju je prehod na zeleno, torej okoljsko prijaznejšo družbo in gospodarstvo. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Bi lahko cepivo proti covidu družb Pfizer in BioNTech proizvajali tudi v Sloveniji? - Predsednik ZDA napoveduje občutno preoblikovanje ameriškega gospodarstva - Paris Saint-Germain na domači zelenici izgubil proti Manchester Cityju


29.04.2021

Sprejet Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost

Vlada je sinoči sprejela Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga bo poslala v Bruselj. Načrt je podlaga za črpanje evropskih milijard iz Sklada za okrevanje in odpornost do leta 2026. Slovenskega sestavljajo reforme in projekti, razdeljeni v štiri poglavja. Največ denarja, okrog 1, 2 milijarde evrov, bo namenjenega zelenemu prehodu. Potem so tu še digitalizacija, pametna rast in zdravstvo s socialno varnostjo. Napovedi o večji količini dobavljenih cepiv in boljša epidemiološka slika v državi napovedujejo postopno normalizacijo življenja. Vlada je sinoči sprostil nekatere ukrepe, a število covidnih bolnikov v bolnišnicah je še vedno visoko, zato stroka še vedno poziva k spoštovanju osnovnih zaščitnih ukrepov. Drugi poudarki oddaje: Premier Janša na obisku pri francoskem predsedniku Macronu Vaščanom Juršč in Palčja obljubljena obnova ceste


28.04.2021

V središču Ljubljane proti vladi protestiralo 10.000 ljudi

V središču Ljubljane je včeraj popoldne več tisoč ljudi protestiralo proti vladi. Protestniki so ji očitali strahovlado ter izrabljanje zdravstvene krize za nedemokratične ukrepe. Premier Janez Janša je v odzivu opozoril na veljavno omejitev zbiranja do 10 ljudi in protest označil za množično širjenje virusa, ki da bo vodilo v več 100 resno bolnih in mrtvih. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Evropski parlament bo potrjeval enotno evropsko digitalno potrdilo, večina poslancev ga podpira - Srbske oblasti na cepljenje znova vabijo tudi tuje državljane, ki lahko izbirajo med dvema cepivoma - Na prvi polfinalni tekmi Lige prvakov remi madridskega Reala in londonskega Chelseaja


28.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


27.04.2021

80 let boja proti okupatorju kot spomin na celotno narodovo uporništvo

Današnji dan upora proti okupatorju je v znamenju 80-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte - osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Že sinoči je spletno slovesnost pripravila Zveza združenja borcev NOB, popoldne pa bo na Mali gori pri Ribnici potekala državna slovesnost. Oddaja prinaša tudi te teme: - Burna seja o naši politiki do Balkana minila brez prisotnosti Janše - Nemčija napoveduje milejše ukrepe za cepljene in prebolevnike - Košarkarki Krke kljub porazu ostajajo v Jadranski ligi - Pred nami oblačen in občasno deževen dan


26.04.2021

Odpirajo se vrata fakultet

Za najbrž vsakega študenta je današnji datum kot začetek novega študijskega leta, saj se po mesecih študija na daljavo zaradi epidemije koronavirusa danes spet odpirajo fakultete. Študij bo še vedno potekal delno prek interneta, delno pa v predavalnicah. Danes se odpirajo tudi nastanitveni objekti, a ne glede na velikost le do 30 sob, kar med večjimi hotelirji sproža nejevoljo. Dva pristojna parlamentarna odbora bosta popoldne na zahtevo SD razpravljala o neformalnem dokumentu, ki omenja risanje novih meja na Balkanu. Tako imenovani non-paper oziroma dokument, ki ga ni, je dvignil veliko prahu, še zdaj pa ni jasno, kdo je njegov avtor. Film "Dežela nomadov", ki slika nomadsko življenje v sodobni Ameriki, je s tremi zlatimi kipci veliki zmagovalec virtualne podelitve oskarjev. Dobil jih je za najboljši film, režijo in glavno žensko vlogo. Mariborski odbojkarji so po 16-ih letih z državnega Olimpa izrinili ACH Volley


Stran 100 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov