Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


17.07.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


16.07.2021

Poslanci glasovanje o demografskem skladu preložili na jesen

Parlamentarne poslanske skupine so v skupni izjavi pozvale državljane k cepljenju proti koronavirusni bolezni. Pozivu se je pridružil premier Janez Janša in poudaril, da ob zadostni precepljenosti jeseni za cepljene, prebolevnike in testirane ne bo omejitev v javnem življenju. Ob tem je napovedal, da sredi avgusta hitro testiranje ne bo več brezplačno. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta zavrnil zakon o nalezljivih boleznih - Od danes mogoče koristiti nove bone v turizmu, gostinstvu, kulturi in športu - Nogometaši Maribora in Domžal napredovali v drugi predkrog konferenčne lige


16.07.2021

Zavrnili novelo zakona o nalezljivih boleznih, o demografskem skladu jeseni

Državni zbor je ob vnovičnem odločanju zavrnil novelo zakona o nalezljivih boleznih. Proti so glasovali tudi koalicijski poslanci. Ob tem so odločanje o demografskem skladu zamaknili na jesen. V oddaji boste med drugim slišali tudi: - Jeseni strogo upoštevanje pogoja PCT - Nemška kanclerka in ameriški predsednik za krepitev odnosov med državama


15.07.2021

Se nam jeseni obeta referendum o zakonu o demografskem skladu?

Državni zbor bo danes glasoval o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Če bo potrjen, sindikati napovedujejo referendum. Po vetu državnega sveta pa je pred poslanci tudi vnovično odločanje o zakonski noveli o nalezljivih boleznih. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za vstop v Slovenijo brez karantene od danes velja pogoj PCT - Med ključnimi izzivi Slovenije prilagoditev energetsko intenzivne industrije - V Bolgariji tudi po predčasnih volitvah nadaljevanje politične nestabilnosti - Na dirki po Franciji pred kolesarji še ena peklenska gorska etapa


15.07.2021

Vstop v Slovenijo brez karantene le ob pogoju PCT

Opolnoči so začela veljati nova pravila na meji. Vstop v Slovenijo brez karantene je tako od danes mogoč le še ob predložitvi dokazil o prebolelosti covida-19, cepljenju ali testiranju. Med izjemami so otroci do 15-ega leta, dvolastniki in tranzitni potniki, ne pa tudi dnevni migranti. Oddaja prinaša tudi: - Poslanci glede demografskega sklada razdeljeni - Največji izziv podnebnega načrta Unije prometna onesnaženost - Novi lastniki v prenovo Medijskih Toplic


14.07.2021

Po porazu koalicije pri glasovanju o ustavnem sodniku, se politično preštevanje nadaljuje

Državni zbor je včeraj zavrnil še enega kandidata za ustavnega sodnika, tokrat je premalo glasov dobil Janez Kranjc. To je skupaj z zavrnitvijo zakona o vodah na referendumu in vetom državnega sveta na zakon o nalezljivih boleznih dalo krila opozicijskemu četverčku SD, LMŠ, Levica in SAB, ki znova razmišlja o nezaupnici vladi. Ostale teme: - Turizem po nezadovoljstvu z interventnim zakonom še naprej pričakuje pomoč države. - Koroška bi lahko v Otiškem Vrhu dobila lesno-predelovalni center, nato bi podobne vzpostavili še drugje po državi. - Nogometaši Mure so v kvalifikacijah za ligo prvakov napredovali v drugi krog. Na Touru pred Pogačarjem ena od najtežjih preizkušenj.


14.07.2021

Koalicija in opozicija na lovu za 46-imi glasovi

Po nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah se v poslanskih klopeh znova merijo moči. Tako opozicija kot koalicija se spopadata s težavami pri zagotavljanju 46-ih glasov, ki pa bodo odločilnega pomena tako pri morebitni vnovični vložitvi nezaupnice vladi kot pri odmevnih glasovanjih, ki so v Državnem zboru napovedana v prihodnjih dneh. Druge teme: - Jaroš Britovšek novi direktor Obveščevalno-varnostne službe - Največji izziv evropskega podnebnega svežnja ostaja prometna onesnaženost - Mura s 6 proti 0 odločno v drugi krog kvalifikacij za Ligo prvakov


13.07.2021

Druga jutranja kronika 7:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


13.07.2021

Prva jutranja kronika 5:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.07.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


12.07.2021

Proti noveli zakona o vodah glasovalo več kot 670 tisoč volivcev

Volivci so z veliko večino glasovali proti noveli zakona o vodah, kažejo neuradni izidi včerajšnjega referenduma. Po preštetih 99,90 odstotka glasovnic je proti glasovalo skoraj 87 odstotkov tistih, ki so prišli na referendumu, za uveljavitev novele pa trinajst odstotkov. Glas je oddalo več kot 780 tisoč volivcev, volilna udeležba je bila skoraj 46-odstotna. Preostale teme oddaje: - Iran poziva Unijo naj se opredeli do Janševega govora, Unija odgovarja: Janševe besede ne predstavljajo stališča povezave. - Na Mirni kmalu na voljo več kot 70 novih stanovanj. - Italijanski nogometaši do drugega naslova evropskih prvakov.


11.07.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


10.07.2021

Gneča in spremembe pri prehajanju meje

Podrobno kot prejšnja, se tudi današnja sobota začenja prometno, predvsem za tiste, namenjene na Hrvaško. Ob vrnitvi v Slovenijo od danes tistim, ki prihajajo iz rdečih ali temnordečih držav, ni treba več v karanteno, če predložijo dokazilo o cepljenju proti covidu ali prebolelosti. Po novem vladnem odloku bo od četrtka za vse, ki vstopajo v Slovenijo, ne glede na to, iz katere države prihajajo, obvezen pogoj PCT: torej preboleli, cepljeni ali testirani. V oddaji tudi: - Pred jutrišnjim referendumom velja volilni molk, pristojni bodo pozorni na kršitve - Predstavniki najbogatejših držav v Benetkah brusijo globalni digitalni davek - Melodije morja in sonca bodo drevi valovile 40-ič, ob posebnem programu.


09.07.2021

Vlada v nov razpis glede evropskih delegiranih tožilcev

Pravosodno ministrstvo začenja nov postopek za izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca, čeprav prvi postopek še ni končan. Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta po naših informacijah naposled le dobila sporočilo vlade, da njunih imen ne bo poslala evropskemu javnemu tožilstvu. To odločitev lahko kandidata zdaj izpodbijata s tožbo. V oddaji še: - Kampanja pred nedeljskim referendumom na vrhuncu; opolnoči bo nastopil volilni molk. - Premier Janez Janša bo gostil kolege držav Višegrajske četverice: Kakšno sporočilo bodo poslali Evropi? - Španski operni zvezdnik Placido Domingo na Festivalu Ljubljana požel stoječe ovacije občinstva - Mariborski in domžalski nogometaši za las zmagali na prvih tekmah evropske konferenčne lige


09.07.2021

Začenja se nov postopek izbora kandidatov za evropska delegirana tožilca

Pravosodno ministrstvo naj bi še danes objavilo nov poziv za izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca, in to še preden se je končal prejšnji postopek, pri katerem je manjkala le seznanitev vlade z izbranima kandidatoma. Ostala vsebina oddaje: V Ljubljani na obisku Višegrajska četverica. Ptuj znova odpira Kino brez stropa. Mariborski in domžalski nogometaši za las dobili prvo tekmo evropske konferenčne lige.


08.07.2021

Ali so dolenjski dijaki okuženi z delta različico, še ni znano

Zdravstvene razmere vse bolj zaznamuje širjenje koronavirusne različice delta. Ali je z njo okuženih tudi več kot 50 dolenjskih maturantov, ki so bili na izletu v Španiji, še ni znano. Pred hujšim potekom bolezni tudi po okužbi s to različico sicer varuje cepljenje, cepiva mRNA celo dlje, kot so domnevali doslej, pravi imunolog Alojz Ihan. Ostale teme: - Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vodah se danes izteka tridnevno predčasno glasovanje, ki je v znamenju visoke udeležbe. - Na Madžarskem je začel veljati sporni zakon, ki prepoveduje širjenje homoseksualnih vsebin mladoletnim; mnenja se krešejo tudi v Italiji, ki sprejema zakon proti homo-trans-fobiji in diskriminaciji. - Angleški navijači so se razveselili zgodovinske prve uvrstitve svoje nogometne reprezentance v veliki finale evropskega prvenstva.


08.07.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.07.2021

Zelena luč novemu interventnemu zakonu za pomoč gospodarstvu?

Državni zbor bo danes nadaljeval obravnavo predloga zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Vrednost predvidenih sredstev, ki bi jih dobili v turizmu, športu, kulturi in drugih panogah, prizadetih zaradi epidemije, se je iz prvotnih dobrih 600 milijonov evrov skrčila za več kot polovico: na 240 milijonov evrov. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Vladavina prava in temeljne pravice na Madžarskem in Poljskem vnovič na tnalu evropskih poslancev - Po največjem kibernetskem napadu več kot tisoč podjetij po svetu ustavilo poslovanje zaradi zaklenjenih blagajn - Italijani po enajstmetrovkah prek Španije do finala evropskega nogometnega prvenstva; drevi v boj še Angleži in Danci


07.07.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.07.2021

Predstavitev slovenskega predsedovanja v Evropskem parlamentu: premiera Janeza Janšo čakajo ostra vprašanja

Večkrat javno predstavljen program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bo premier Janez Janša danes razgrnil še v Evropskem parlamentu. A okrevanje stare celine po epidemiji, njena strateška avtonomnost ter denimo razprava o širitvi Unije na Zahodni Balkan se bodo po napovedih morale umakniti razpravi o nekaterih odprtih vprašanjih. Premier prihaja v Strasbourg v pregretem političnem ozračju, k ohlajanju katerega zagotovo niso prispevali Janševi spori z organi Evropskega parlamenta oziroma vidnejšimi posamezniki v njem. Preostale teme oddaje: - Negotova epidemična jesen: svetovalna skupina za covid ne bo predlagala dodatnih sproščanj. - Najpomembnejši filmski festival na svetu znova 'iz oči v oči': v Cannesu bodo danes razgrnili rdečo preprogo. - Zvečer na Wembleyju prvi polfinalni boj letošnjega Eura: Italijani se bodo pomerili s Španci.


Stran 94 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov