Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


02.09.2021

Vlada naj bi sprejela nov semafor uvajanja ukrepov

Ob vztrajnem povečevanju števila novih primerov okužbe s koronavirusom pri nas naj bi vlada danes sprejela nov semafor uvajanja ukrepov. Po neuradnih informacijah je ob zaostrovanju epidemičnih razmer predvideno širjenje sistema PCT v dejavnostih in skrajšanje veljavnosti testiranj, ne pa tudi zapiranje šol ali omejitev gibanja. Ostale teme. - Na Bledu se bo sklenila ena od pomembnejših mednarodnih konferenc v regiji. - V Teksasu je po novem po šestem tednu nosečnosti splav prepovedan. - Nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvensto remizirala s Slovaško, Roglič na dirki po Španiji znova v rdečem.


02.09.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


01.09.2021

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


01.09.2021

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


31.08.2021

Afganistan zapustil še zadnji ameriški vojak

Danes se izteče rok, ki so ga talibani postavili tujim silam za evakuacije svojih državljanov in sodelavcev iz Afganistana. Umik so pred nekaj urami končale tudi ameriške sile. Zahodne države so od 14-ega avgusta, ko so oblast v Afganistanu prevzeli talibani, iz države evakuirale najmanj 114 tisoč ljudi. V oddaji tudi o tem: - Novi semafor proticovidnih ukrepov naj bi bil znan v prihodnjih dneh - Pristojni pripravljajo dokumente za evropsko pomoč po pandemiji - V Ljubljani se zvečer začenja festival Pranger. - V drugi krog US Opena dve slovenski tenisačici


31.08.2021

Američani z umikom iz Afganistana končali svojo najdaljšo vojno v zgodovini

Združene države Amerike so iz Afganistana umaknile še zadnje vojake. Najdaljša vojna v ameriški zgodovini - trajala je 20 let - je zahtevala več kot 212 tisoč življenj. Njen končni izid je, da talibani nadzorujejo več Afganistana kot pred invazijo Združenih držav in njenih zaveznic leta 2001, državo pa je iz strahu pred talibani zapustilo na tisoče domačinov. Druge teme: Strokovna skupina usklajevala semafor protikoronskih ukrepov, podrobnosti še niso znane V Gradišču nad Prvačino gradijo dnevni center za starejše Začenja se zadnji teden kolesarske dirke po Španiji; med favoriti v najboljšem položaju Roglič


30.08.2021

Pripravljeni na novo šolsko leto?

Potekajo še zadnje priprave na novo šolsko leto. Ob obilici informacij, tudi lažnih, se na šolah trudijo, da bo začetek pouka čim bolj običajen. Številne otroke in mladostnike so posledice epidemije pahnile v najrazličnejše stiske, opozarjajo pristojni. V oddaji tudi: - Stroka bo predvidoma danes oblikovala nov semafor ukrepov zaradi virusa - V Kabulu se izteka čas za evakuacijo tujcev in afganistanskih sodelavcev - Ameriške oblasti po divjanju orkana Ida v Louisiani razglasile veliko naravno katastofo


30.08.2021

Priprave na čim bolj nemoten začetek pouka

Novo šolsko leto bo vnovič v znamenju epidemije in se bo za vse učence in dijake začelo po tako imenovanem modelu B. Za učitelje bo veljal pogoj PCT, učenci zadnjega triletja in dijaki pa se bodo lahko samotestirali. Danes se bo sestala tudi svetovalna skupina, ki bo pripravila končen predlog sprememb tako imenovanega semaforja vladnih ukrepov. V oddaji tudi: - Orkan Ida v Združenih državah dosegel kopno; New Orleans brez elektrike - V okolici kabulskega letališča znova eksplozije - V Sežani se spominjajo pesnice, prevajalke in publicistke Jolke Milič


29.08.2021

Američani se dokončno umikajo s kabulskega letališča

Ameriška vojska je začela zapuščati letališče v Kabulu. Tam je zdaj manj kot štiri tisoč vojakov, ki bodo skušali v prihodnjih 24-ih urah evakuirati preostale ljudi z letališča. Ameriški predsednik Joe Biden je posvaril na nevarnost novega terorističnega napada v Kabulu. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Jutri najbrž znani novi ukrepi za zajezitev koronavirusa - Zaradi orkana Ida obalna mesta na jugu ZDA zapustilo več 10 tisoč ljudi - Najboljši film v Karlovih Varih migrantska drama Strahinja Banović - Na Vuelti danes še ena gorska etapa, Roglič bo morda napadel za vrh


28.08.2021

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


27.08.2021

V terorističnih napadih v Kabulu ubitih najmanj 90 ljudi

Včerajšnja teroristična napada pred letališčem v afganistanski prestolnici Kabul sta po najnovejših podatkih zahtevala več kot 90 človeških življenj, po večini civilistov, ubitih pa je bilo tudi 13 ameriških vojakov. Odgovornost za napada je prevzela skrajna skupina Islamska država. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za omejevalne ukrepe ob epidemiji bo v prihodnje odločilna zasedenost bolniških postelj - Začenjajo se pogajanja med vlado in sindikati s področja zdravstva in socialnega varstva - Sturm tudi na domači zelenici nadigral Muro, ki jo zdaj čaka Konferenčna liga


27.08.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


26.08.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


26.08.2021

Socialni partnerji po mesecih tišine danes pri predsedniku Pahorju

Danes naj bi dobili odgovor ali bo v Sloveniji po mesecih molka zopet zaživel socialni dialog. Predsednik republike Borut Pahor bo namreč gostil partnerje Ekonomsko-socialnega sveta. Pogajali naj bi se tudi o temah, ki jih je vlada že obravnavala. V primeru dogovora bodo socialni partnerji prihodnji mesec zopet sedli za skupno mizo. Preostali poudarki oddaje: - Svet zavoda Osnovne šole Prebold ni odločal o razrešitvi ravnatelja Žureja. - Talibani bodo odhode prebivalcev iz Afganistana omogočali tudi po umiku ameriških varnostnih sil. - Znani zadnji prejemniki vstopnic za nogometno ligo prvakov.


25.08.2021

Šolsko ministrstvo: pogoji PCT so obvezni za zaposlene v izobraževanju

Šolsko ministrstvo je v okrožnici šolam in vrtcem zapisalo, da je izpolnjevanje pogojev PCT za zaposlene v izobraževalnih ustanovah obvezno. V skrajnem primeru bi bila lahko kazen tudi odpoved delovnega razmerja. Da bi pouk lahko neprekinjeno potekal v šolah, bodo skrbeli z rednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov, od vseh v izobraževalnem procesu pa se pričakuje odgovornost. Preostale novice: Na Agri danes posvet o strateškem načrtu skupne kmetijske politike in protest kmetov. Kljub prizadevanjem za podaljšanje rok za evakuacijo iz Afganistana ostaja torek. V Izoli zvečer začetek 17-ega mednarodnega festivala Kino Otok.


25.08.2021

Pogoj PCT obvezen za zaposlene v šolah in vrtcih

Čez teden dni se bo začel september, s tem pa tudi novo šolsko leto. Testiranje bo za neprebolevnike in necepljene med šolniki obvezno, za kršitelje so predvidene sankcije, so v novi okrožnici zapisali na ministrstvu za izobraževanje. V oddaji tudi: - Tuje sile imajo za evakuacije iz Afganistana le še teden dni - Delovna jesen v Tržiču: novi deli cest, pločnikov in vodovodov - Na paraolimpijskih igrah v Tokiu se začenjajo prva tekmovanja


24.08.2021

Pogoj PCT ne bo veljal za tiste, ki pripeljejo otroke v vrtec ali šolo

Vlada je sinoči umaknila zahtevo za izpolnjevanje pogoja PCT za tiste, ki pripeljejo otroke v vrtec oziroma prve tri razrede osnovne šole. Za vse druge prihode staršev v vrtec ali šolo, na primer ob uvajanju otroka v vrtec, na pogovorne ure in roditeljske sestanke, pogoj PCT ostaja. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Gospodarska aktivnost v evrskem območju vztraja blizu 15-letnega vrha - Množice ljudi se še vedno skušajo prebiti do kabulskega letališča in zapustiti Afganistan - Američani odobrili uporabo Pfizerjevega cepiva za starejše od 16 let - S pesniškimi branji na ulicah Ljubljane se zvečer začenja festival Dnevi poezije in vina


23.08.2021

Hitri testi niso več brezplačni za vse

Hitro testiranje na koronavirus od danes ni več brezplačno za vse. Na točkah za testiranje, ki bodo zdaj še ostale tam, kjer so, bo treba dokazati, da test potrebujemo za delo in bo zato brezplačen. Zahodne države stopnjujejo prizadevanja za evakuacijo svojih državljanov in sodelavcev iz Afganistana. Ameriškim silam bodo pri evakuaciji pomagala tudi letala komercialnih letalskih družb, a predvidoma ne na območju Kabula, temveč pri prevozih evakuiranih med vmesnimi točkami. Precej prahu je dvignil včerajšnji tvit premiera Janeza Janše, da Evropska unija ne bo odpirala nobenih evropskih človekoljubnih oziroma migracijskih koridorjev. Da Slovenija ne more narekovati, kaj naj stori EU, se je na Janšev tvit odzval predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.


23.08.2021

Od danes hitro testiranje na koronavirus za večino plačljivo

Od danes hitro testiranje na koronavirus ni več brezplačno. Med izjeme, ki jim stroške hitrih testov še naprej krije proračun, spadajo dejavnosti, v katerih je po vladnih odlokih obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. Tisti, ki ne spadajo med izjeme, bodo za test morali plačati, njegova veljavnost pa bo 48 ur. Drugi poudarki oddaje: - Sassoli: Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Unije glede Afganistana - V ospredju jutrišnjega srečanja G7 vprašanje uvedbe sankcij proti talibanom - Krški občinski svetniki za priključitev okoliških naselij Krškemu


22.08.2021

Število okužb se podvoji v dveh tednih

Število novih primerov okužbe s koronavirusom se v Sloveniji trenutno podvoji v dveh tednih, razmere so primerljive s tistimi oktobra lani. Število cepljenih proti covidu medtem le počasi raste. Da je to posledica represivnega sistema namesto motivacije, meni direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ki slabo precepljenost pripisuje tudi velikemu številu nasprotnikov cepljenja. Druge teme: - Na letališču v Kabulu dolge kolone čakajočih na odhod iz države, v ameriškem kongresu poziv k podaljšanju roka za umik iz Afganistana - Nemška kanclerka Angela Merkel v Kijevu o ukrajinskem konfliktu in plinovodu Severni tok 2 - Z nastopom kvarteta Sequentia [SEKVÉNCIA] ter pesmimi in videnji o koncu sveta se bo sklenil 39-i Festival Radovljica


Stran 90 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov