Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


31.10.2021

O ukrepanju proti podnebnim spremembam danes tako v Rimu kot tudi v Glasgowu

V škotskem Glasgowu se danes začenja dvotedenska podnebna konferenca. Okoljevarstveniki in podnebni znanstveniki opozarjajo, da bomo v primeru neukrepanja največjih držav onesnaževalk in mednarodne skupnosti naredili nov tvegan korak proti nadaljnjemu segrevanju ozračja, kar bo nedvomno negotovo vplivalo na naše življenje na Zemlji. Ostali poudarki oddaje: - Podnebne spremembe bodo zaznamovale tudi zadnji dan vrha G20 v Rimu. - Ali ta teden, epidemiološko eden od najslabših do sedaj, napoveduje sprejemanje strožjih vladnih ukrepov? - Dan reformacije zaznamuje rojstvo slovenskega knjižnega jezika in spomin na Primoža Trubarja.


30.10.2021

Bolnišnice skoraj polne, na voljo je le še 10 odstotkov zmogljivosti za covidne bolnike

Epidemične razmere so skrajno resne. Bolnišnice so skoraj polne, na voljo je le še 10 odstotkov zmogljivosti za bolnike s covidom. V zdravstvu zato s strahom pričakujejo prihodnje dni in upajo, da bodo zdržali čez praznike. Ob vse večjih pritiskih na bolnišnice je zdravstveni minister Janez Poklukar tudi župane pozval, naj pripomorejo k doslednemu izvajanju ukrepov PCT, pristojni pa vse prebivalce pozivajo, naj čez praznike ostanejo doma, naj se ne družijo in se izogibajo nakupovalnim središčem. Ostali poudarki oddaje: - Na vrhu G20 v Rimu predvsem o boju z epidemijo in podnebnimi spremembami. - Poljski parlament odobril graditev 100-kilometrskega zidu na meji z Belorusijo. - Pot miru od Alp do Jadrana dobila šest novih etap.


29.10.2021

Šolanje po počitnicah v učilnicah s priporočili o pogostejšem samotestiranju

S ponedeljkom bodo obvezna pogostejša samotestiranja na koronavirus, ki pa za učence in dijake, za katere bodo v lekarnah že danes na voljo testi, niso obvezna. V bolnišnicah, kjer že omejujejo nekatere programe, pa kronično primanjkuje osebja za obravnavo covidnih bolnikov. Drugi poudarki oddaje: - Glede zapiranja države ni bila sprejeta še nobena odločitev - Na vrhu G-20 v Rimu v ospredju pandemija, podnebna kriza in Afganistan - Ob dnevu animiranega filma stanovsko nagrado dobil Dušan Hrovatin - Nogometaši Domžal zadnji polfinalisti slovenskega pokala


29.10.2021

Bolnišnice širijo covidne zmogljivosti in ustavljajo nenujne dejavnosti

Bolnišnice bodo zaradi zapolnjenosti postelj z bolniki s covidom danes povečale zmogljivosti zanje in ustavile nenujne zdravstvene dejavnosti. Zaradi povečanja pogostosti samotestiranja s prihodnjim tednom, ki je po novem priporočeno za vse osnovnošolce, jim bodo lekarne že od danes izdajale teste. Ob napovedih skorajšnjega najmanj delnega zaprtja javnega življenja ravnatelji pozivajo, naj šole ostanejo odprte. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Glajenje ameriško-francoskega spora, zaostritev britansko-francoskega. Za posodobitev litijske železniške postaje 11 milijonov evrov. Delavnica Trubarjevega Abecednika in čarovnice vabijo v Preddvor.


28.10.2021

Bolnišnice na trnih ob alarmantnih številkah okuženih

Minister za zdravje Janez Poklukar bo predlagal delno zaprtje države, če bodo v bolnišnicah na intenzivnih oddelkih zdravili več kot 160 covidnih bolnikov. Infektologinja Mateja Logar pravi, da bi lahko zaprtje občutili tudi gostinci. Omenja tudi hibridne programe izobraževanja. Samotestiranje s hitrimi testi dvakrat na teden je predvideno tudi za vse učence in dijake. Ostale teme: - Avtoprevozniki opozarjajo na možnost okrnjene oskrbe. - Na Škotskem je vse pripravljeno za podnebno konferenco Zduženih narodov. - Dobitnica Jenkove nagrade za pesniško zbirko je Nina Dragičević


28.10.2021

Poklukar: Če bo zasedenih 160 intenzivnih postelj, bom vladi predlagal delno zaprtje države

Epidemične razmere v državi so vse slabše. Zdravljenje na intenzivni negi potrebuje 133 bolnikov s covidom, če bo število teh preseglo 160, bo zdravstveni minister Janez Poklukar vladi predlagal vsaj delno zaprtje javnega življenja. Od prvega novembra bodo morali vsi, ki niso cepljeni, a se morajo pred prihodom na delo samotestirati, to storiti na vsakih 48 ur. Omenjeni ukrep bo, po besedah ministra Poklukarja, po novem veljal tudi za vse osnovnošolce, dijake in študente. Ti naj bi se samotestirali ob ponedeljkih in sredah. Ostali poudarki oddaje: - Janša in Michel v Bruslju razpravljala o slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. - Putin Gazpromu naročil povečanje dobave plina v Evropo. - Letošnja Jenkova nagrajenka je Nina Dragičević za zbirko To telo, pokončno.


27.10.2021

Draginjo najbolj čutijo energetsko intenzivna podjetja

Slovensko gospodarstvo je vse bolj zaskrbljeno zaradi višanja cen energentov. Ob tem minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec poudarja, da vlada ukrepov zaradi podražitve elektrike za zdaj ne bo sprejela, saj je ceno zvišal le en ponudnik. Bo pa sprejela ukrepe za zaščito najranljivejših družbenih slojev. Ena od možnosti so energetski boni. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V Italiji zaradi dobre precepljenosti epidemija pod nadzorom že več tednov - Slovenija po porabi nagrobnih sveč v svetovnem vrhu - V Narodni galeriji odpirajo drugi del razstave o Hinku Smrekarju - Slovenske nogometašice v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo premagale Grčijo


27.10.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


26.10.2021

Heineken bo proizvodnjo piva Union najbrž še letos preselil v Laško

Piva Union, kot kaže, ne bodo več varili v Ljubljani, ampak samo še v Laškem. Tako se je odločil nizozemski lastnik, ki skuša s selitvijo proizvodnje oklestiti stroške. Ob tem se poraja tudi vprašanje, koliko delavcev bo izgubilo delo. V oddaji tudi: V državnem zboru danes glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču. Eko sklad bo pomagal gospodinjstvom pri zmanjšanju porabe energije. V Berlinu se bo na ustanovnem zasedanju sešel 736-članski nemški parlament.


26.10.2021

Minister Tonin ob dnevu suverenosti pozval k umiritvi političnih strasti

Obrambi minister Matej Tonin je na sinočnji proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru ocenil, da je bila odločitev za samostojno državo pravilna, na prehojeno pot pa smo lahko upravičeno ponosni. Opozoril pa je tudi na vse bolj pregrete politične strasti in pozval k premisleku pri zastrupljenih debatah v javnem prostoru. V oddaji tudi: - Poslanke in poslanci danes o kandidaturi Roka Svetliča za ustavnega sodnika - Evropska agencija za zdravila odobrila poživitveni odmerek Moderninega cepiva - V Loški dolini prenova vodovodnega omrežja med Ložem in Podložem


25.10.2021

S spremembami zakona o dohodnini do višjih neto plač

Državni zbor bo danes obravnaval predlog zakonske novele o dohodnini, ki bo po zagotovilih vlade zagotovila višje neto dohodke. Med predlogi je namreč postopno zvišanje splošne olajšave, novela pa med drugim tudi znižuje obdavčitev kapitala in vrača seniorsko olajšavo. Zaradi sprememb pri dohodnini naj bi se v prvem letu v državni proračun nateklo za 276 milijonov evrov manj prihodkov. Še drugi poudarki oddaje: - 30 let od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije - Notarji danes na voljo za brezplačne nasvete na daljavo - Hrvaška vlada za mesec dni zamrznila cene goriv na črpalkah - Formula 1: Verstappen v Austinu do 18. zmage v karieri


25.10.2021

Poslanci bodo obravnavali novelo zakona o dohodnini, s katero se občutno povečuje splošna olajšava

Poslanci bodo oktobrsko sejo nadaljevali s prvo obravnavo predloga novele zakona o dohodnini. Ta bo po zagotavljanju vlade zavezancem ob nespremenjenih bruto plačah zagotovila višje neto dohodke. Druge teme oddaje: - Sindikati za zvišanje minimalne plače, delodajalci jim očitajo provociranje - Premier Janša in obrambni minister Tonin po pošti na domači naslov prejela grožnje s smrtjo - Certifikati »Blejski lokalni izbor« letos 38-im ponudnikom izdelkov in storitev


24.10.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


23.10.2021

Jutranja kronika 07:00

Z ženskim veleslalomom v Soeldnu se začenja 56-ta sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju - Inšpektorji ta konec tedna poostreno nad izpolnjevanje pogojev PCT - Začetek sojenja nekdanjeu italijanskemu notranjemu ministru Salviniju zaradi zadrževanja migrantov na morju - V slovenskem pavijonu na Expu 2020 se predstavlja Maribor


22.10.2021

Voditelji Unije v razpravi o posledicah zviševanja cen energije pozvali k uporabi vseh ukrepov za pomoč najbolj ranljivim

Voditelji članic Evropske unije so prvi dan zasedanja v Bruslju obravnavali posledice zviševanja cen energije. Pozvali so k uporabi vseh ukrepov za pomoč najbolj ranljivim prebivalcem ter podporo malim in srednje velikim podjetjem. V razpravi o nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča, ki spodbija načelo primarnosti evropskega prava, so pozvali k nadaljevanju političnega dialoga. Danes bodo voditelji razpravljali o migracijah in digitalizaciji. Ostale teme oddaje: - Ameriška vlada: podnebne spremembe so največja grožnja ameriški nacionalni varnosti. - Vlada bo spodbujala cepljenje tudi z dodatnim nagrajevanjem zdravstvenih delavcev, ki bodo uspešni pri tem. - Državni zbor o spremembah zakona o igrah na srečo, ki med drugim odpravlja večino omejitev pri lastništvu igralnic.


22.10.2021

Poljska in Bruselj glede vladavine prava še naprej na nasprotnih bregovih

Včerajšnji začetek dvodnevnega vrha voditeljev Evropske unije včeraj ni prinesel bistvenega napredka glede vprašanja vladavine prava in s tem povezanega ravnanja Poljske, so se pa voditelji strinjali, da je potreben dialog z Varšavo. Podobno deljena so tudi mnenja glede dolgoročne energetske strategije. Druge teme: Fiskalni svet opozarja na nerealne proračunske načrte vlade V horjulskemu vrtcu začeli gradnjo prizidka Nogometaši Mure tesno izgubili tretjo tekmo konferenčne lige


21.10.2021

Vlada spet uvedla regulacijo cen kurilnega olja

Vlada je pred kurilno sezono znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja. Omejila je maržo distributerjev na največ šest centov na liter. V luči drastičnega povišanja cen vseh energentov nevladne organizacije in sindikati pozivajo vlado, naj za pol leta zamrzne cene elektrike, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in ekstra lahkega kurilnega olja za vsa gospodinjstva ter prepreči, da bi posebej ranljive do konca kurilne sezone izklapljali iz omrežja. Ostale teme oddaje: - Evropski voditelji na vrhu o ukrepih za ublažitev rasti cen energentov. - Težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi začenja parlamentarno pot. - Slovesno v obeh Goricah - Pahor in Matarella s srečanjem pozdravljata evropsko prestolnico kulture 2025.


21.10.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


20.10.2021

Okoljski minister Vizjak vztraja: posnetek pogovora s poslovnežem Petanom iztrgan iz konteksta

Okoljski minister Andrej Vizjak, ki je v prvi Janševi vladi vodil gospodarski resor, ne zanika stika s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007, trdi pa, da je posnetek njunega pogovora iztrgan iz konteksta in da si njegov odstop najbolj želijo družbe, ki se ukvarjajo z odvozom odpadne embalaže. Iz drobcev posnetega pogovora je razbrati, da je minister Vizjak Petana prepričeval, naj ne poveča lastniškega deleža v družbi Terme Čatež, v zameno za to pa mu je obljubljal poslušnost nadzornega sveta. To pomeni, da je trgoval z glasovi nadzornikov in s tem posegal v upravljanje družbe v državni lasti. Komisija za preprečevanje korupcije zaradi 14 let starega primera ne more uvesti postopka, se pa po navedbah medijev s primerom že ukvarja tožilstvo. Ostali poudarki oddaje: - Teš 6, ki proizvede tretjino slovenske električne energije, je zaradi tehnične napake še vedno zaustavljen. - Največje svetovne onesnaževalke pred skorajšnjim začetkom podnebnega vrha še niso predstavile načrtov za zmanjšanje izpustov. - Najpomembnejši knjižni dogodek na svetu je v Frankfurtu po lanski virtualni različici letos odprl vrata.


20.10.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 85 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov