Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :
Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.
In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:
Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.
Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:
Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.
Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.
Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.
Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:
Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.
Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.
Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.
Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.
Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.
Od polnoči v Sloveniji pred jutrišnjimi državnozborskimi volitvami velja volilni molk. Do zaprtja voliššč jutri zvečer je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju. Morebitne kršitve volilnega molka lahko državljani prijavijo dežurni službi notranjega ministrstva. Druge teme: - Močan potres v Bosni in Hercegovini zahteval smrtno žrtev, več ljudi je poškodovanih - V Ukrajini danes nov poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja iz obleganega Mariupolja - Svetovni dan knjige s pozivom k spoštovanju avtorskih pravic, noč knjige se poklanja Karlu Destovniku Kajuhu
Danes je zadnji dan volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, ki jih mnogi vidijo kot prelomne. Stranke lahko le še danes prepričujejo volilce, opolnoči pa nastopi volilni molk. Druge teme: - razlika med SDS in Gibanjem Svoboda majhna, gneča na parlamentarnem pragu - vojna v Ukrajini bo zavrla okrevanje globalnega gospodarstva po pandemiji - Ob svetovnem dnevu Zemlje pozivi k trajnostno naravnanemu razvoju
Na vzhodu in jugu Ukrajine se nadaljujejo siloviti spopadi. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob včerajšnjem nenapovedanem obisku Kijeva Ukrajini obljubil še poldrugo milijardo evrov vojaške pomoči. Vse, ki se upirajo ruski agresiji, je sinoči vnovič nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, si močno prizadevajo za to, da bi ukrajinskim vojakom zagotovili potrebno orožje. Zahodne zaveznice pa po oceni Zelenskega zdaj razumejo potrebo po nujni takojšnji dobavi orožja. Druge teme: - Predčasno glasovanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami mogoče le še danes, Državna volilna komisija bo preverila pošiljanje glasovnic v tujino - Edino soočenje pred nedeljskim drugim krogom francoske bitke za predsedniški položaj spet pokazalo na razlike med proevropskim Macronom in nacionalistično Le Penovo - V Evropi vse več poročil o akutnem hepatitisu, ki pri majhnih otrocih povzroča hudo vnetje jeter
Pred volivkami in volivci je zadnji dan predčasnega glasovanja pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Prvi dan predčasnega glasovanja je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba. Pojavile pa so se tudi težave ob pošiljanju glasovnic volivcem v tujino. Razloge za zamudo je v poročilu predstavila Državna volilna komisija. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina pripravljena na pogajanja z Rusijo v Mariupolju. - Francosko soočenje pred predsedniškimi volitvami minilo v luči odnosov do Rusije. - Komunala Kranj napovedala podražitev svojih storitev.
Ruske sile so v Ukrajini okrepile ofenzivo na vzhodu. Borcem v Mariupolju, ki vztrajajo v tamkajšnji jeklarni, so dale nov rok za predajo. Ob kreptivi ruske invazije pa Kijev zahod poziva k dobavi več orožja. V Kijev naj bi kmalu prišla nova pošiljka ameriškega orožja, Zahod pa naj bi z novimi sankcijami udaril še po ruskem plinu in nafti. Druge teme: - Zadnji dan za oddajo vlog za glasovanje na domu ali zunaj kraja stalnega prebivališča - Ob 80. obletnici pregona koroških Slovencev opravičilo koroškega deželnega glavarja - Košarkarji Olimpije v četrtfinale evropskega pokala, hokejisti Jesenic brez lovorike v alpski ligi
Silovita ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine je Zahod vzpodbudila k napovedim novih sankcij proti Rusiji. Ta pa je ukrajinskim borcem v mariupolju do sredine dneva dalo čas, da položijo orožje in se umaknejo iz tamkajšnje železarne. A malo verjetno je, da bodo upoštevali nov poziv k predaji. V tej oddaji boste slišali tudi: V oddaji tudi: Prečasno glasovanje na parlamentrnih volitvah še danes in jutri. V Idriji so se razveselili varnejšega rentgena. Jeseniški hokejisti ostali brez naslova v alpski ligi.
Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami so se odprla volišča, na katerih lahko volivci do četrtka izkoristijo možnost predčasnega glasovanja. To bo povečini potekalo na sedežih okrajnih volilnih komisij, v Ljubljani pa je podobno kot ob lanskem referendumu glas mogoče predčasno oddati na Gospodarskem razstavišču. Druge teme: - Vojna na vzhodu Ukrajine prehaja v bolj zaostreno fazo, velik del ruske vojske osredotočen zlasti na celoten Doneški bazen - Ob spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pričakovati novo poslabšanje gospodarskih obetov - 36. Slovenski glasbeni dnevi v ospredje postavljajo 150. obletnico ustanovitve Glasbene matice Ljubljana
Na rednih državnozborskih volitvah to nedeljo, 24-ega aprila, se bo približno 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo med kandidati 21-ih strank in list. Danes se, kot rečeno, začenja predčasno glasovanje, ki bo na 96-ih voliščih potekalo do vključno četrtka. Volišča bodo večinoma odprta na sedežih okrajnih volilnih komisij. V oddaji tudi: - Ruska vojska začela obsežnejšo ofenzivo na Doneški bazen, - Predsednik Borut Pahor izrekel podporo Srbiji na poti v Unijo, - V Kostanjevici na Krki bodo zamenjali spomeniško zaščiteni most.
Med poudarki velikonočnega praznovanja, ki se končuje danes, je tudi to, kako vreden in pomemben je mir. Vojna v Ukrajini traja že skoraj dva meseca, ruske sile krepijo kopensko ofenzivo v regiji Donbas in so vse bližje zavzetju Mariupolja. Ruski ultimat, da se morajo preostali ukrajinski vojaki v tem mestu predati, so ukrajinske oblasti zavrnile. Ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je sinoči zatrdil, da se bodo ukrajinski vojaki borili do zadnjega, opominja na veliko humanitarno krizo v Mariupolju, kjer naj bi bilo še približno sto tisoč ljudi. Odziv ruske strani še ni znan. V Moskvi sicer poudarjajo, da se predaja vse več ukrajinski vojakov. V oddaji tudi: - Kako poteka vključevanje ukrajinskih otrok v pouk na slovenskih šolah? - Pred nami so zadnji dnevi predvolilne kampanje, ki je razkrila tudi razširjenost seksizma. - Velikonočni ponedeljek priložnost za obiske in druženje, tudi motoristov v Mirni Peči.
Velika noč, največji krščanski praznik, ki ga kristjani praznujejo danes, letos zaznamujejo bogoslužja, ki po dveh letih lahko vnovič potekajo brez epidemioloških omejitev pa tudi grozote vojne, ki se odvija v Ukrajini. Papež Frančišek je med sinočnji vigilijo v Vatikanu dejal, da verniki molijo, ker je toliko trpljenja, ter da Ukrajincem stojijo ob strani. V oddaji tudi: - Ruska vojska ukrajinskim vojakom v Mariupolju postavila ultimat: predate se lahko še do 12-ih - Ob prazničnem koncu tedna turisti napolnili obalna mesta - Slovenski rokometaši ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu
Umik ruskih vojakov iz kijevske regije v Ukrajini je pokazal najgrši obraz vojne. Po podatkih ukrajinskih oblasti so na ulicah in v začasnih grobovih našli trupla skoraj tisoč civilistov. Ruske sile so večino napadov usmerile na vzhod države, v uničenem Mariupolju se nadaljujejo spopadi in rusko bombardiranje. Zahodne države še povečujejo dobavo orožja Ukrajini, na kar se Moskva odziva vse bolj ostro. Ostali poudarki oddaje: - Predvolilno soočenje v organizaciji civilne iniciative Glas ljudstva na ljubljanskem Trgu republike brez udeležencev iz vrst koalicije - Današnjo veliko soboto zaznamujejo blagoslovi velikonočnih jedi - Danes odprtje soteske Vintgar, število obiskovalcev odslej omejeno
Moskva je potonila, je sinoči potrdila Rusija, ne pa tudi vzroka za eksplozijo in požar na tej admiralski ladji njene črnomorske flote. Medtem ko je v Kijevu ponoči znova odjeknilo več močnih eksplozij, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da je po 50-ih dneh vojne jasno, kaj je prvi cilj ruske invazije, in sicer Donbas. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ukrajinski parlament Rusijo označil za teroristično državo in dejanja njene vojske v Ukrajini za genocid. Papežev križev pot na veliki petek po dveh letih znova v rimskem Koloseju, križ bosta nosili tudi ukrajinska in ruska družina. Osrednjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost za življenjsko delo dobila kiparka Duba Sambolec.
Ruska raketna križarka Moskva, ki naj bi jo zadeli ukrajinski raketi, je sinoči potonila v Črnem morju. Ukrajinski parlament je včeraj z resolucijo Rusijo označil za teroristično državo, dejanja ruske vojske pa za genocid. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je Rusija v 50 dneh invazije pokazala, da je njena glavna tarča Donbas. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška pred veliko nočjo močno zrahljala kovidne ukrepe, v Avstriji in Italiji še vedno številne omejitve. - Obnova mariborske promenade zaradi dodatnih del nekoliko dražja. - Hokejiste Jesenic do prvega naslova prvaka v Alpski ligi loči še ena zmaga.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Ameriški predsednik Joe Biden je bil včeraj povsem neposreden do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Že večkrat ga je označil za vojnega zločinca, zdaj pa je prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino uporabil besedo genocid. Obtožbe o uporabi prepovedanega orožja so namreč vse hujše. Najhuje je, kot kaže, še vedno v Mariupolju, kjer se nadaljujejo tako srditi spopadi, da naj bi trupla ležala kar na ulicah porušenega mesta. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ob približno 27 tisoč primerih aktivnih okužb s koronavirusom in nekaj več kot 100 hospitaliziranih zaradi covida bi lahko od konca tedna naprej tudi v zaprte javne prostore znova vstopali brez zaščitnih mask. Obvezne bi ostale zgolj v zdravstvu in socialnem varstvu. Odločitev vlade pričakujemo danes. - Zaradi energetske krize bi morala biti naša država veliko bolj aktivna na področju zelenega prehoda. Poleg iz leta v leto bolj zapletenih postopkov umeščanja novih energetskih objektov, kot so sončne in vetrne elektrarne, je težava šibkost distribucijskega omrežja zanje, opozarjajo v energetiki. - Prva polfinalista nogometne lige prvakov madridski Real in Villareal, ki je presenetljivo izločil münchenski Bayern \t\t
Ameriški predsednik Joe Biden je rusko invazijo v Ukrajini prvič označil za genocid. Ta težek očitek je izgovoril med obiskom v zvezni državi Iowa, kjer je krivdo za podražitve hrane in pogonskih goriv pripisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Nič od tega se ne bi zgodilo, če ne bi diktator razglasil vojne in izvajal genocida na drugem koncu sveta, je bil oster Biden. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Najnovejše ameriško poročilo o človekovih pravicah omenja pritiske slovenske vlade na medije. Med nagrajenci za energetsko učinkovitost občina Loški potok. Prva polfinalista nogometne lige prvakov madridski Real in Villareal.
Ruske sile se v Ukrajini usmerjajo na vzhod države, kjer je skoncentriranih več 10 tisoč vojakov. Ukrajinske oblasti svarijo, da bi Rusi lahko tam uporabili kemično orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Rusi pripravljajo novo stopnjo nasilja proti Ukrajincem in razmišljajo o uporabi kemičnega orožja v Mariupolju. Zaradi posledic vojne v Ukrajini, ki jo finančno zelo občuti vsa Unija, pa bi lahko Evropska komisija podaljšala zamrznitev fisklanega pravila. V Uniji sicer poteka razprava o ustreznosti teh pravil. V oddaji tudi: V Beogradu opozicija zahteva ponovitev volitev, sinoči srečanje gorečih nasprotnikov Vučića in Đilasa. Kmetijski minister Podgoršek zanika, da bi država načrtovala množični posek gozdov. Na mednarodnem vinskem sejmu v Veroni slovenska oranžna vina v ospredju pozornosti.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Ukrajina se pripravlja na obsežno rusko ofenzivo na vzhodu države. Avstrijski kancler Karl Nehammer se bo kot prvi evropski voditelj od začetka ofenzive v Moskvi danes srečal z ruskim predsednikom Putinom. Odprl naj bi tudi vprašanje vojnih zločinov. V Franciji sta se na včerajšnjih predsedniških volitvah v drugi krog uvrstila dozdajšnji predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen. Macron je dobil nekaj več kot 27 odstotkov glasov, Le Penova pa nekaj več kot 23 odstotkov.
Neveljaven email naslov