Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


29.12.2021

Kaj je letos odmevalo po svetu?

Končuje se leto, ki je med drugim obljubljalo konkretnejše korake za upočasnitev podnebnih sprememb, a se to v Glasgowu ni zgodilo. Strnili bomo odmevno letno dogajanje na tujem. V oddaji tudi: - Ob silvestrovanjih, predvsem v lokalih, stroka poudarja nadzor nad udeleženci in testiranje - Da prazniki za številne upokojence ne bodo prazni, skrbijo tudi v programu Starejši za starejše - Začenja se prestižna novoletna skakalna turneja, tudi letos brez gledalcev na prizoriščih.


29.12.2021

Ob vnovišnem širjenju epidemije skrbi tudi zaradi prazničnih druženj

Po poldrugem mesecu zniževanja števila novih primerov okužbe s koronavirusom pri nas se to znova povečuje. Tako kot drugod je razlog najverjetneje koronavirusna različica omikron. Zaradi tega pristojni ob prazničnem druženju pozivajo k upoštevanju preventivnih ukrepov. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Državni svet bo najverjetneje pospešil uveljavitev desetega protikoronskega svežnja. Velik del rekordnega postojnskega proračuna bo namenjen naložbam. Prenova brežiškega spomenika tehniške in kulturne dediščine je v polnem teku.


28.12.2021

Poslanci sprejeli deseti interventni zakon za blažitev posledic covida

Poslanci so sprejeli deseti protikoronski sveženj ukrepov, ki med drugim prinaša pomoč gospodarstvu, solidarnostni dodatek in podaljšanje veljavnosti turističnih bonov, pa tudi začasno zvišanje zdravniških plač. Sindikat Pergam je napovedal zahtevo za ustavno presojo tega dela zakona. V oddaji tudi: Leto dni po katastrofalnem potresu v Petrinji ni obnovljena še niti ena javna stavba. V Bovcu po lanski odpovedi znova tridnevni filmski festival o športu in naravi. Za smučarje skakalce in tekače se s kvalifikacijami začenja novoletna turneja.


28.12.2021

Državni zbor potrdil 10. protikoronski sveženj

Potrditvi desetega protikoronskega svežnja je kmalu sledila napoved ustavne presoje. Sindikat Pergam jo napoveduje za del, ki predvideva začasno zvišanje najvišjih plač zdravnikov. Zadovoljni niso niti v Fidesu. V državnem zboru se je kresalo tudi ob imenovanju članov programskega in nadzornega svet RTV Slovenija. Opozicija je namreč prepričana, da je imenovanje zgolj kandidatov koalicije, Desusa in SNS-a nezakonito. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Zdravniki po besedah Bojane Beović ZA obvezno cepljenje proti covidu. Boljšo oskrbo s pitno vodo si obetajo v okolici Sodražice in Gotenici. Večnamensko športno igrišče gradijo na Gradišču nad Prvačino.


27.12.2021

Državni zbor o desetem protikoronskem zakonu; tokrat najodmevnejši podtaknjenec zvišanje najvišjega možnega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike

Poslanci bodo na današnji izredni seji sprejemali deseti proti koronski zakon za blažitev posledic epidemije in okrevanje gospodarstva. Tudi tokratni protikoronski zakon je sestavljenka sprememb prejšnjih interventnih zakonov in posegov v različne druge zakone. Ostali poudarki oddaje: - Silvestrovanj na prostem tudi letos ne bo, večerje v lokalih le s testom, ki niso starejši od 12 ur. - Nadaljevala naj bi se pogajanja o obnovitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. - Leto 2021 za Slovenijo edinstveno na športnem področju: dobili smo tri olimpijske prvake.


27.12.2021

Na mizah poslancev danes deseti protikoronski zakon

Poslanci bodo danes potrjevali 10-ti protikoronski zakon. Med predlogi je najodmevnejši dvig najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov, prinaša pa tudi delno povračilo stroškov za nabavo testov za samotestiranje in podaljšanje turističnih bonov za pol leta. Ostali poudarki oddaje: - Koronavirusna različica omikron odnesla silvestrovanja na prostem. - Tudi Češka zaostruje pogoje vstopa v državo. - Zelena luč javnemu stanovanjskemu skladu v občini Ajdovščina.


26.12.2021

Praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti

Z današnjim dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamujemo razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno Slovenijo pred 31 leti, ko se je kar 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za odcepitev od Jugoslavije in za samostojno državo. Druge teme: - Do novega leta bi lahko omikron predstavljal 60 odstotkov koronavirusnih okužb pri nas - Belgija v luči širjenja omikrona zaostruje ukrepe - Hrvaški demografi kritični do ukrepa s katerim želi vlada iz Evropske unije v domovino vrniti izseljence


25.12.2021

Kristjani praznujejo božič, škofje v pridigah ljudi pozvali k medsebojnemu spoštovanju

Danes je božični dan, ko kristjanke in kristjani praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa, to je tudi dela prost dan. Kot poudarjajo krščanski teologi, je vsebina praznika povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Letos so se vernice in verniki - ob upoštevanju pogojev PCT in drugih protikornskih ukrepov - po dveh letih vnovič lahko udeležili bogoslužij na predvečer praznika in tudi polnočnic ter tako znova doživeli pristnost bogoslužja. Škofje so pri polnočnicah pozvali ljudi k medsebojnemu spoštovanju, izpostavili so, da smo ljudje kot dediči Boga vsi med seboj bratje, pa tudi, da naj nas sporočilo božiča napolni s tolažbo in upanjem. Ostali poudarki oddaje: Minister Poklukar: omikron bo po novem letu tudi pri nas prevladujoča različica koronavirusa. - Letalski prevozniki zaradi omikrona odpovedujejo lete. - Beli božič bo zaradi podnebnih sprememb tudi v severnih območjih vse bolj redek.


24.12.2021

Ob obletnici plebiscita Slovenija po oceni premierja Janše ohranila svoje potenciale

V ljubljanskem Cankarjevem domu je sinoči potekala osrednja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Premier Janez Janša je v slavnostnem govoru poudaril, da Slovenija danes ni drugorazredna niti v Evropski uniji niti v svetu, ter se vprašal, ali smo res postali dolina solz in prepira ali gre za vsiljeno samopodobo. Ostali poudarki oddaje: - Zaostrene epidemične razmere tudi letos odnesle silvestrovanje na prostem; prehod v novo leto za mizami v lokalih le z negativnim izvidom testa. - Cene energentov še naprej razburjajo; lastniki stanovanj v blokih s skupnimi kotlovnicami za ogrevanje plačujejo več kot dvakrat več. - Po mnenju ponudnikov turističnih storitev v naši prestolnici bo ta december katastrofalen, obiskovalci raje čez južno mejo na neokrnjena praznovanja.


24.12.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


23.12.2021

Ob visoko tveganem stiku z okuženim s koronavirusom od danes v karanteno vsi razen cepljenih s poživitvenim odmerkom

Danes sta začela veljati nova odloka za obvladovanje epidemije, ki ju je vlada sprejela sinoči. Prvi omejuje število strank v prodajalnah, drugi pa kot edine izjeme, ki jim po visoko tveganem stiku ne bo treba v karanteno, določa cepljene s poživitvenim odmerkom. Ostali poudarki oddaje: - Vlada danes po napovedih tudi o usodi silvestrovanj, parlamentani odbor za finance o desetem protikoronskem svežnju. - Mineva 30 let od sprejetja slovenske ustave in 31 od osamosvojitvenega plebiscita. - Odbojkarji ACH-ja osvojili državni pokal, državna prvaka v smučarskih skokih Urša Bogataj in Timi Zajc.


23.12.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


22.12.2021

Vlada bo po napovedih še danes omejila dovoljeno število ljudi v trgovinah

Prvo zaostrovanje ukrepov po potrditvi razširjenosti omikrona pri nas je pričakovati že danes. Vlada bo po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja določila največje dovoljeno število ljudi v trgovinah, morda tudi že razširila seznam tistih, ki morajo v karanteno ob visokotveganem stiku z okuženimi. Ostali poudarki oddaje: - Nemčija bo protikoronske ukrepe zaostrila po božiču. - Ogrevanje v blokih s skupnimi kotlovnicami dva in polkrat dražje. - 80 gasilcev pogasilo požar v apartmajskem naselju na Pohorju.


22.12.2021

Minister Poklukar napovedal omejitev maksimalnega števila ljudi v trgovinah

Pristojni minister Janez Poklukar je po večernem sestanku vladne svetovalne skupine za covid-19 s pristojnimi ministri za 24ur napovedal omejitev maksimalnega števila strank v trgovinah. Ob tem je poudaril, da je zaradi omikrona nujno, da ljudje med prazniki ostanejo v mehurčkih. Dodal je, da se stroka nagiba k prepovedi množičnih silvetrovanj.


21.12.2021

Hojs po že drugi prestani interpelaciji napovedal, da bo delal kot doslej

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


21.12.2021

Hojs tudi drugič uspešno prestal interpelacijo

Aleš Hojs je tudi drugič prestal interpelacijo in ostaja minister za notranje zadeve. Po maratonski skoraj 17-urni razpravi je ZA njegovo razrešitev glasovalo 44 poslancev oziroma dva premalo za uspeh interpelacije. Za Hojsa je bil rezultat pričakovan, po glasovanju pa je napovedal, da bo tudi v nadaljnje deloval tako kot do zdaj. Preostali poudarki oddaje: - Evropska agencija za zdravila odobrila peto, Novavaxovo cepivo proti covidu - Na zadnjem ministrskem srečanju v času slovenskega predsedovanja v ospredju podnebni sveženj - Slovenjgraška bolnišnica odpira nov center za zgodnjo obravnavo otrok


20.12.2021

Notranji minister Hojs se bo že drugič v tem mandatu zagovarjal v Državnem zboru

Notranjega ministra Aleša Hojsa danes čaka že druga interpelacija v tem mandatu. Zagovarjal se bo zaradi očitkov o policijskem nasilju, politizaciji policije pa tudi zaradi ignorantskega odnosa do javnosti. Uspeh interpelacije je sicer malo verjeten. Predlagatelji imajo namreč 43 glasov, potrebnih bi bilo 46. Ostali poudarki oddaje: - Svetovalna skupina za covid danes o morebitnih zaostrovanjih protikoronskih ukrepov med prazniki. - Zunanji minister Logar na obisku pri ameriškem kolegu Blinknu o nadaljevanju strateškega dialoga med državama. - Ob Dnevu odvetniške pravne pomoči bo brezplačno svetovalo 300 odvetnikov.


20.12.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


19.12.2021

Začenja se vseslovenska akcija cepljenja proti covidu

Stopimo skupaj! Varno in zdravo v novo leto! To je slogan cepilne akcije, ki bo po vsej državi potekala do vključno četrtka. Ob razpisanih terminih bodo cepljenje omogočili na več kot 60-ih cepilnih mestih po državi. Kot pravi zdravstveni minister Janez Poklukar, je cilj zvišati precepljenost, saj bomo le tako lahko varno vstopili v leto 2022. Precepljenost pri nas je namreč le 56-odstotna, kar je slab obet za zamejevanje koronavirusne različice omikron. Drugi poudarki oddaje: - Nizozemska ustavila javno življenje, Nemčija omejuje vstop v državo - Slovenija obeležuje 30-to obletnico prvih priznanj samostojnosti - Na Loškem odru drevi že 51-ta podelitev Severjevih nagrad


18.12.2021

Minister Vizjak prestal interpelacijo

Andrej Vizjak ostaja okoljski minister. Po maratonski 14-urni razpravi je ZA njegovo razrešitev namreč glasovalo 43 poslancev, vsi iz vrst KUL-a in nepovezanih poslancev, a trije premalo za uspeh interpelacije. Ob očitkih glede gradbene zakonodaje in zakona o vodah je bil v ospredju sporni pogovor med Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom. Minister je bil z izkupičkom sicer zadovoljen, vzdržani glasovi koalicijske Nove Slovenije pa zanj nimajo večjega pomena. Drugi poudarki oddaje: - Vlada omejila veljavnost covidnih potrdil za polno cepljene - V Avstrijo brez karantene le cepljeni in prebolevniki - Prek pobočja Koble po desetih letih znova zapeljali smučarji - Danes je mednarodni dan migrantov, ki se tokrat osredotoča na njihov prispevek k družbi


Stran 80 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov