Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


24.11.2021

Poslanci o usodi dolgotrajne oskrbe

Ob staranju prebivalstva in zaostrenih zdravstvenih razmerah je po dveh desetletjih nedvomo čas za zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo danes na mizah poslank in poslancev, ali bo sprejeta tudi končna odločitev pa je težko napovedati. Ob številnih dopolnilih ključen kamen spotike ostaja financiranje. Pomisleke imajo tako v delu opozicije kot tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Druge teme: - Aloj Ihan: Tretji odmerek ni le skrb zase, ampak za obvladovanje epidemije - Evropski poslanci danes o vladavini prava v Sloveniji, kolegij evropskega javnega tožilstva pa o predlogu za delegirana tožilca - Slovenska Karitas ob sodelovanju z našo hišo z dobrodelnim koncertom Klic dobrote poziva k pomoči družinam v stiski


23.11.2021

Pravosodni minister Marjan Dikaučič uspešno prestal interpelacijo

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je uspešno prestal interpelacijo. Podprlo jo je 42 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 28. Na predlog Levice so se sicer pogovarjali o preložitvi glasovanja, saj sta dva poslanca te poslanske skupine okužena s koronavirusom in zato nista mogla glasovati, a se to ni zgodilo. Po glasovanju je Dikaučič izrazil zadovoljstvo, da si je uspel podporo poslancev zagotoviti z argumenti. Izrazil je tudi željo, da bi Slovenija čim prej končala postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Preostale novice: Zaradi prekinitve financiranja prenove ljubljanske Drame odstopil njen ravnatelj Igor Samobor in prst usmeril v ministra za kulturo Vaska Simonitija. Na dnevnem redu novembrske seje državnega zbora tudi povečanje proračunske porabe, primanjkljaj se bo približal štirim milijardam evrov. Beloruski predsednik Lukašenko: konflikt s Poljsko bi lahko vodil v vojno - o varnostnih in humanitarnih posledicah begunske krize danes tudi evropski poslanci.


23.11.2021

Odstopil ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor

Z mesta ravnatelja ljubljanske SNG Drame je sinoči odstopil Igor Samobor. Kot razlog je navedel prekinitev financiranja prenove dotrajane zgradbe, očitke pa naslovil na ministra za kulturo Vaska Simonitija. Gre za nesprejemljivo zavlačevanje, meni Samobor in dodaja, da gre za zamero osebne narave. Drugi poudarki oddaje: - Pravosodni minister Dikaučič uspešno prestal interpelacijo - Mariborski klinični center zaradi preobremenjenosti na kritični točki - Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra


22.11.2021

Nov teden, nova interpelacija

Nov teden, nova interpelacija; tokrat bo na zagovoru pravosodni minister Marjan Dikaučič, ki se bo zagovarjal ob dolgem seznamu očitkov. Eden od glavnih je zavlačevanje vlade s seznanitvijo s kandidati za evropska delegirana tožilca, kar je vlada minuli teden vendarle storila, a s pridevnikom "začasno". Izid interpelacije pa bo najverjetneje odvisen od poslancev Desusa. Ostale teme: - Avstrija danes zaradi pandemije covida začenja popolno zaprtje javnega življenja. - Tudi 37-ti slovenski knjižni sejem bo, tako kot lanski, zaradi epidemije potekala na spletu. - Premier Janša bo s hrvaškim kolegom Plenkovićem zaznamoval 30 let dvostranskih odnosov med Ljubljano in Zagrebom.


22.11.2021

Pred poslanci še druga interpelacija v tednu dni

Po petkovi interpelaciji zoper šolsko ministrico Simono Kustec se bo pred poslanci danes zagovarjal še pravosodni minister Marjan Dikaučič. Del opozicije in nepovezani poslanci so interpelacijo vložili v manj kot 100 dneh njegovega ministrovanja, očitkov pa je več: od neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev do sodne preiskave zaradi utaje davkov. Drugi poudarki: - Notranji minister Hojs: novi zakon bo policijo naredil strokovno - Avstrija ustavila javno življenje, v Bruslju množični protesti - Projekt Prostofer v Loškem Potoku nadgradili z električnim vozilom


21.11.2021

Zdravniška zbornica napoveduje ukrepe zaradi zavajanj glede covid-19

O nekaj deset zdravnikih, ki širijo zavajajoče informacije o cepljenju proti covidu, bo odločalo razsodišče zdravniške zbornice. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović odvzem licence po trenutni zakonodaji ni mogoč, zato bodo zdravstveno ministrstvo pozvali k spremembi določila o tem. V Jutranji kroniki tudi: - Na dunajskih protestih proti zaostrovanju protikoronskih ukrepov policija prijela deset ljudi - Zaznamujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč - Zmagovalni film 32-tega Liffa je iranski film Pohodi plin


20.11.2021

Simona Kustec ostaja šolska ministrica

Šolsko ministrico Simono Kustec je po nekaj več kot 14-ih urah razprave o interpelaciji zoper njo malo po polnoči podprlo 39 poslancev. Tistih, ki so razočarani z njenim delom, je bilo več, a hkrati premalo za ministričino slovo. Današnje dogajanje v državnem zboru bo namenjeno številnim dopolnilom predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Zaostreni protikoronski ukrepi v Belgiji, neredi na protestih na Nizozemskem. Nazadovanje pri pravicah otrok v svetu, pri nas razmere boljše. Dober odziv občinstva na Liffu, ki se drevi končuje s podelitvijo nagrad.


19.11.2021

Vlada vendarle omogočila imenovanje kandidatov za člana evropskega javnega tožilstva

Vlada se je včeraj presenetljivo odločila Evropskemu javnemu tožilstvu vendarle poslati imeni kandidatov za evropska delegirana tožilca, Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler. Državnotožilski svet poudarja, da bi morala vlada že zdavnaj potrditi oba kandidata. Poslanci so sinoči potrdili obsežna proračuna za prihodnji dve leti. Opozicija očita vladi, da bo zaradi velike porabe ob visokem javnem primanjkljaju in dolgu Slovenija postala javnofinančna bolníca. Finančni minister Andrej Šircelj to zanika. Danes pa bo v državnem zboru v ospredju interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec. Opozicija ji očita, da je zanemarjala priprave na šolsko leto in ignorirala strokovno javnost, ravnatelje ter tudi starše. V vrtcih in šolah bodo postregli tradicionalen slovenski zajtrk. Letos je poudarek na pomenu uživanja sadja.


19.11.2021

Proračuna za prihodnji dve leti sta pod streho

Poslanci so včeraj potrdili državna proračuna za prihodnji dve leti z visoko rastjo sredstev za investicije. Prihodnje leto je načrtovanih za približno 14 milijard evrov odhodkov, od tega za dve milijardi investicij. Primanjkljaj bo znašal 2,5 milijarde evrov. Ostali poudarki oddaje: - Vlada predlagala evropska delegirana tožilca, a dodaja: predlog je začasen. - Avstrijski parlament Kurzu odvzel poslansko imuniteto. - Med prvim samotestiranjem v osnovnih šolah pozitivnih približno 300 hitrih testov.


18.11.2021

Vlada bo spet pretresala ukrepe; grozi krčenje onkoloških programov

Kaj bi lahko ublažilo pritisk na bolnišnice? O tem bodo danes govorili odločevalci, stroka med drugim predlaga študij na daljavo in čim več dela od doma. V zdravstvenih ustanovah odpovedujejo vse, kar je nenujnega, grozi celo krčenje onkoloških programov. Krepijo se pozivi k upoštevanju ukrepov, kljub različnim pogledom nanje. Ostale teme: - Osnutek poročila misije Evropskega parlamenta v Sloveniji naj bi obravnaval pristojni parlamentarni odbor v Bruslju. Vodja misije Sophie in 't Veld je že ob koncu obiska v Slovenije pred enim mesem opozorila na izjemno nizko raven javne razprave. - Spártan - tako se imenuje novo vojaško transportno letalo, ki ga je Slovenija naročila v Italiji. \t - Na današnji dan pred 30-imi leti je padel Vukovar.


18.11.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.11.2021

Začetek samotestiranja učencev in dijakov v šolah

Slovenske bolnišnice od danes za bolnike s covidom namenjajo največje možno število postelj na intenzivni terapiji, to je 288. Da bi učinkovito delovanje zdravstva vendarle ohranili, v šolah z današnjim dnem uvajajo obvezno samotestiranje na koronavirus. V dodatnih pojasnilih na ministrstvu navajajo, da lahko šola izjemoma dovoli sodelovanje staršev pri samotestiranju pri učencih prve triade. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Misija Evropskega parlamenta naj bi bila zaskrbljena zaradi razmer v Sloveniji - Mala in srednje velika podjetja opozarjajo na pomanjkanje kadra ter višje stroške dela - 80-ta obletnica začetka oddajanja odporniškega radia Kričač


17.11.2021

Začenja se obvezno samotestiranje otrok v šolah

Od danes bo v šolah obvezno samotestiranje učencev in dijakov. Ministrstvo za izobraževanje je včeraj pojasnilo, da je lahko izjemoma dovoljeno sodelovanje staršev pri izvajanju samotestiranja v prvi triadi. Učencem, ki bodo v šolo prišli brez soglasja staršev za samotestiranje, morajo zagotoviti varno okolje, ki preprečuje tako okužbe kot povečanje stiske. Hkrati morajo v tem primeru pozvati starše, naj pridejo po svoje otroke. V primeru množičnega nestrinjanja z ukrepi, pa lahko ravnatelj predlaga prehod celotne šole na izobraževanje na daljavo. Druge teme oddaje: - Poslanci bodo nadaljevali obravnavo proračunskega svežnja, glasovanje predvidoma jutri - Svet Evrope poziva h končanju trpljenja na poljsko-beloruski meji - Sušnikovi dnevi na Prevaljah v spomin na osrednjo koroško kulturno osebnost


16.11.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


16.11.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


15.11.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


15.11.2021

Kapacitete covidnih bolnišnic ta teden v celoti zasedene

Pretekli konec tedna so, kot rečeno, zaznamovala opozorila pristojnih, da so covidni oddelki bolnišnic zapolnjeni do roba zmogljivosti. Danes oziroma jutri bodo bolnišnice sprostile največje predvideno število postelj na covidnih oddelkih. Trenutno je sicer na intenzivnih oddelkih zasedenih 227 covidnih postelj. Med ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa sodi tudi obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah, ki se začenja v sredo. Učenci, ki se ne bodo testirali, se bodo morali šolati na daljavo, seveda le, če niso cepljeni ali prebolevniki. Ostali poudarki oddaje: - V Avstriji se za necepljene proti covidu ustavlja javno življenje. - Zunanji ministri Unije danes o sankcijah proti Minsku ter razmerah v Bosni in Hercegovini. - V Loškem Potoku rešujejo bivanjske težave starejših in mlajših družin.


14.11.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


13.11.2021

Sklepni del podnebne konference v Glasgowu

Na podnebni konferenci v Glasgowu se bodo danes nadaljevala pogajanja za omejitev segrevanja Zemlje na 1,5 stopinje Celzija. Sklepni dokument konference, ki bi se drugače uradno končala včeraj, bodo predvidoma potrdili in predstavili danes. Končni dogovor bi sicer lahko prinesel razočaranje za podnebne strokovnjake in najbolj ranljive države. V Jutranji kroniki tudi: - Vlada v prihodnjem letu načrtuje za 14 milijard evrov izdatkov - V Luki Koper še iščejo novega predsednika uprave - Po Levstikovi poti tudi letos le posamično


12.11.2021

Šolarji in dijaki, ki se v šolah ne bodo želeli samotestirati in nositi mask, se bodo morali izobraževati na daljavo

Šolarji in dijaki, ki se ne bodo želeli samotestirati na koronavirus v šolskem okolju ali nositi mask, se bodo morali izobraževati na daljavo. Tako je včeraj sklenila vlada. Zaradi neugodnih epidemičnih razmer namreč ni prisluhnila pobudam ravnateljev in zahtevam staršev, da bi učenci od prvega do petega razreda samotestiranje opravili doma. Izjema bodo le otroci s posebnimi potrebami. V oddaji tudi: - Zvišanje plač v domovih za starejše bi moral po prepričanju teh in sindikatov poskrbeti proračun, ne pa zvišanje oskrbnin - Evropska komisija našo državo opozarja na njene visoke tekoče izdatke, ki bodo ovira za močnejše izboljšanje javnih financ - Zadnji dan usklajevanj na podnebni konferenci v Glasgowu še vedno velika razhajanja glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb


Stran 83 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov