Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


06.12.2021

Ob politični razdeljenosti pridobivajo nove stranke

Izsledki prve javnomnenjske raziskave Politični utrip, ki jo bo do volitev za RTV Slovenija izvajala Mediana, napovedujejo premike na političnem prizorišču. V razmerja med zdajšnjimi strankami utegnejo odločno poseči novi akterji, ki napovedujejo udeležbo na volitvah. V oddaji tudi: - Razmere na covidnih oddelkih ostajajo zahtevne. Ta teden bo tam pomagalo tudi 15 italijanskih zdravstvenih delavcev. - V Slovenijo prihaja glavna evropska javna tožilka Laura Kövesi. Želi sodelovanje pri razkrivanju oškodovanja evropskega proračuna. - Najmlajše je obiskal prvi od treh decembrskih dobrih mož. Ob miklavževanju pozivi k pomoči ljudem v stiski.


06.12.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


05.12.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


04.12.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


03.12.2021

Oskrbnine v domovih za starejše se zaradi dviga plač zaposlenih ne bodo zvišale, a denar iz proračuna še ni zagotovljen

Dviga oskrbnin v domovih za starejše zaradi povišanja plač zaposlenim v zdravstveni in socialni oskrbi ne bo. Tako so sinoči sklenili na seji pristojnega parlamentarnega odbora, ki so jo sklicali na zahtevo Levice, LMŠ, SD in SAB. Kar zadeva sredstev za plače za zdravstvene delavce, jih bo morala zagotoviti zdravstvena blagajna, medtem ko bi za zaposlene v socialni oskrbi sicer del padel na stanovalce domov. Ostali poudarki oddaje: - Po odstopu avstrijskega kanclerja Alexandra Schallenberga naj bi ta položaj zasedel Karl Nehammer. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k njihovemu polnopravnemu vključevanju v družbo. - Na Ta veseli dan kulture, ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, številne kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.


03.12.2021

Oskrbnine v domovih za starejše se ne bodo povečale, dvig plač zaposlenih bo v celoti kril proračun

Oskrbnine v domovih za starejše se zaradi dviga plač zaposlenih ne bodo povečale, je odločil parlamentarni odbor za delo, družino in socialne zadeve. Zapletlo se je pri delu kako zagotoviti sredstva. Opozicijski predlog je bil s prerazporeditvijo v proračunu, a je bil na koncu sprejet predlog koalicije, da bo denar zagotovljen v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi. Ostali poudarki oddaje: - Avstrijska ljudska stranka danes o novem predsedniku stranke. - Belorusija v odzivu na sankcije Evropske unije napovedala ostre povračilne ukrepe. - Danes v številnih kulturnih ustanovah brezplačni dogodki.


02.12.2021

Vlada zaradi koronavirsune različice omikron zaostrila pogoje za vstopanje v Slovenijo; danes o zaostritvi pogojev za obisk božičnih sejmov

Vlada je na sinočnji dopisni seji zaradi zajezitve širjenja koronavirusa spremenila pravila za vstopanje v Slovenijo. Vsi, ki so bili v zadnjih 14-ih dneh v Južni Afriki, Lesoti, Bocvani, Zimbabveju, Mozambiku, Namibiji ali Esvatiniju, bodo morali ob prihodu v Slovenijo najprej opraviti PCR-test, nato pa oditi v obvezno 10-dnevno karanteno na domu. Po pričakovanjih pa naj bi vlada na današnji seji tudi zaostrila pogoje za izvedbo božičnih sejmov. V posvetovalni skupini vladi predlagajo tudi obvezno nošenje mask na območju sejma. Ostali poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za finance v drugem branju podprl spremembe zakona o dohodnini. - Za izvajanje kmetijske politike v obdobju od 2023 do 2027 skupno 310 milijonov evrov. - Notranji in pravosodni ministri Unije in Zahodnega Balkana o regionalnem sodelovanju in podpori približevanju balkanskih držav evropskim integracijam.


02.12.2021

Zaradi omikrona obvezna karantena pri prihodu v Slovenijo iz južnoafriških držav

Vlada je včeraj zaradi širjenja različice koronavirusa omikron uvedla obvezno karanteno za vse, ki v Slovenijo pridejo iz držav na jugu Afrike, od koder naj bi omikron izviral. Danes pa bo vlada razpravljala tudi zaostritvi pogojev za božične sejme. Na mizi bo še podaljšanje veljavnosti letošnjih bonov. Druge teme: Nadzorni svet 2TDK danes o polmilijonskem aneksu za viadukt Glinščica Nato podprl Ukrajino in ter večetnične institucije Bosne in Hercegovine Les is slovenskih gozdov gre na javno dražbo


01.12.2021

Svetovalna skupina meni, da bi obveznost cepljenja proti covidu povzročila dodaten upor

Epidemiološke razmere se nekoliko umirjajo, a ne toliko, da bi si lahko oddahnili, sploh ob pojavu nove koronavirusne različice, o kateri še ni znano, kako nevarna je in koliko zaščite pred težjim potekom bolezni ponujajo doslej znana cepiva. V teh dneh je pričakovati tudi dobavo 21 tisoč 600 enot zdravila molnupiravir, ki naj bi bilo učinkovito tudi zoper omikron. Bolnišnice so sicer še vedno prenapolnjene. Ostali poudarki oddaje: - December prinaša prve podražitve energentov, pa tudi dodatno kadrovanje v energetiki. - Od danes je mogoče kupiti elektronske vinjete; fizične ostajajo veljavne do konca januarja. - Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu svarila, da je epidemija oklestila testiranja.


01.12.2021

Kako bo na epidemiološko sliko pri nas vplivala različica koronavirusa omikron?

Ni še jasno, kako bo na razmeroma ugodno epidemiološko sliko pri nas vplivala nova različica koronavirusa omikron, prav tako ne, kako učinkovita so proti njej cepiva. Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović pričakuje, da bodo ta nekoliko manj učinkovita proti okužbam, še vedno pa bodo dobro ščitila pred hujšim potekom bolezni. Medtem pa odmeva potrditev, da je smrt 20-letnice pred dvema mesecema povezana z zapleti po cepljenju s cepivom Janssen. Druge teme: Energetika Ljubljana viša cene ogrevanja Od danes na voljo elektronske vinjete; nalepke veljavne do konca januarja Naselje Slap ob Idrijci v Občini Tolmin proti prehitri vožnji z obcestnim radarjem


30.11.2021

Svetovalna skupina za covid ne predvideva dodatnega zaostrovanja ukrepov

Vodja svetovalne skupine za covid Mateja Logar je ob pojavu koronavirusne različice omikron povedala, da skupina za zdaj ne predvideva dodatnih ukrepov. Po njenih besedah vztrajajo pri že veljavnih. Druge teme oddaje: - Programski svet RTV Slovenija je kljub številnim polemikam in nasprotovanjem sinoči potrdil programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto. - Slovenija se predstavlja na večdnevnem festivalu v evropski četrti Bruslja; v ospredju šport, narava in umetna inteligenca -V skladišču v Vižmarjah v Ljubljani je davi izbruhnil obsežen požar, pristojni zaradi dima okoliškim prebivalcem priporočajo, naj zaprejo okna


30.11.2021

Programski svet RTV Slovenija potrdil programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto

Programski svet RTV Slovenija je kljub številnim polemikam in nasprotovanjem sinoči potrdil programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto. Ob opozorilih kolektiva informativnega programa Televizije Slovenija, da gre za nestrokoven in kadrovsko neusklajen predlog, pa so programski svetniki na predlog vodstva RTV izglasovali tudi kompromisno rešitev. Druge teme oddaje: - Stroka meni, da bi lahko poživitveni odmerek cepiva proti covidu koristil tudi v boju proti omikronu. - Zunanji ministri Nata o razmerah na meji z Belorusijo - Messi sedmič do zlate žoge


29.11.2021

Koronavirusna različica omikron vse bliže Sloveniji, več držav zaostruje pogoje vstopa

Vse bliže Sloveniji je nova različica koronavirusa omicron. Do zdaj so jo potrdili v 7-ih evropskih državah, tudi Italiji. O sumu na prvi primer poročajo tudi iz Avstrije. Laboratoriji v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje te različice za zdaj niso odkrili. Njeno širjenje bo odvisno predvsem od učinkovitosti cepiv. Ob tem pa se porajajo tudi dvomi o učinkovitosti nekaterih zdravil. Ostali poudarki oddaje: - Poročilo oktobrske misije evropskih poslancev v Sloveniji danes na odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine. - O programsko-produkcijskem načrtu RTV-ja, ki mu nasprotuje kolektiv televizijskega informativnega programa, danes programski svet. - Prva zmaga smučarskega skakalca Anžeta Laniška v svetovnem pokalu.


29.11.2021

Vse več držav zaradi omikrona uvaja omejitve potovanj

Novo različico koronavirusa omikron so dozdaj potrdili v sedmih evropskih državah. O sumu na prve primere poročajo tudi iz Avstrije in Francije, pri nas pa nove različice do zdaj še nismo odkrili. Širjenje nove različice virusa pa bo odvisno predvsem od tega, kako učinkovita bodo cepiva. Rezultati o sposobnosti nevtralizacije virusa s serumom cepljenih ali prebolevnikov bodo najbrž dostopni že v roku enega do dveh tednov, ocenjuje Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Druge teme oddaje: - Evropski poslanci danes o poročilu o vladavini prava in stanju medijev pri nas - V Ajdovščini dražba zemljišča za gradnjo novih stanovanj - Smučarski skakalec Anže Lanišek s prvo zmago v svetovnem pokalu


28.11.2021

Seznam držav s koronavirusno različico omikron vse daljši

Seznam držav, kjer so potrdili okužbe z novo različico koronavirusa omikron je vse daljši. Na njem so tudi Italija, Nemčija, Belgija in Združeno kraljestvo. Novo različico sumijo tudi pri primerih v Avsrtiji in na Danskem. Številne države ob tem zaostrujejo ukrepe za vse, ki prihajajo iz držav, v katerih so odkrili različico omikron. Druge teme: - Izrael napovedal 14-dnevno prepoved vstopa tujcem, v Združenem kraljestvu karantena do izvida PCR testa - Po tragičnem brodolomu migrantskega čolna v Rokavskem prelivu danes izredni sestanek - Kristjani z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo čas priprav na božič


27.11.2021

Kako nevarna je različica koronavirusa omicron?

Številne države so zaradi nove različice koronavirusa, ki so jo potrdili na jugu Afrike, začasno ustavile polete s tega območja. Nova različica naj bi bila po prvih ugotovitvah bolj nevarna od že znanih. Kot je sporočila epidemiologinja iz Svetovne zdravstvene organizacije Maria van Kerkhove, ima različica omikron veliko mutacij, nekatere od njih pa imajo skrb vzbujajoče lastnosti. Prav zaradi številnih mutacij bi lahko obšla imunost po cepljenju oziroma prebolelosti. Druge teme: - Prevzem pošiljk in blaga na domu po novem brez izpolnjevanja pogojev PCT; prizorišča božičnih sejmov morajo biti ograjena - Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi "Balkanski bojevnik"; prvoobtoženi Dragan Tošić na prostosti - Z razstavo Mete Krese v Trstu začetek projekta Vračanja: Čas vojne, čas miru


26.11.2021

Zdravilo proti covidu v Sloveniji decembra

Bolnišnice se še vedno polnijo s covidnimi bolniki in so že presegle mejo zmogljivosti. Nekaj upanja za razbremenitev ponuja novo zdravilo proti koronavirusni bolezni, ki naj bi za polovico zmanjšalo potrebo po hospitalizaciji in ga bomo dobili v začetku decembra. Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanskega UKC medtem poudarja, da zdravilo ni nadomestek za cepljenje. Druge teme: - Vladni načrt za okrevanje za gospodarstvenike katastrofa, zahtevajo vključitev bank - Popusti trgovcev na črni petek povečini le navidezni - Nogometaši Mure v Konferenčni ligi premagali Tottenham, košarkarji kvalifikacije za svetovno prvenstvo začeli z zmago


26.11.2021

Kako bo s cepljenjem proti covidu za otroke?

Pristojna svetovalna skupina bo pripravila smernice glede cepljenja otrok proti kovidu. Evropska agencija za zdravila za otroke od 5-ega do vključno 11-ega leta priporoča cepljenje s Pfizerjevim cepivom. Slovenija je za mlajše od 12 let naročila 60 tisoč odmerkov. V oddaji tudi: - Vojski in policiji odslej na voljo nov objekt s heliportom v Ilirski Bistrici - Kot protiutež Nemčiji se s kvirinálskim dogovorom povezujeta Francija in Italija - Odmevna zmaga Mure nad Tottenhamom, slovenski košarkarji slavili v Zagrebu


25.11.2021

Pravosodno ministrstvo po nujnem postopku v spremembo zakona o državnem tožilstvu

Skoraj sočasno s sporočilom Evropskega javnega tožilstva, da je na položaj delegiranih tožilcev za poln mandat imenovalo Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja, je pravosodni minister Marjan Dikaučič poskrbel za preobrat. Po nujnem postopku želi namreč spremeniti zakonodajo, ki bi predlaganje kandidatov omogočila kar ministrstvu, končno odločitev pa bi imela kar vlada in ne državnotožilski svet. Kaj to pomeni za prav včeraj imenovana tožilca? Preostale teme: O temeljnih pravicah in stanju vladavine prava v Sloveniji so včeraj razpravljali tudi evropski poslanci. Komisar za pravosodje Didier Reynders se je ob tem obregnil zlasti ob nenadno zmanjšanje proračuna za pravosodni sistem. Minister za kulturo Vasko Simoniti po odstopu ravnatelja ljubljanske Drame zagotavlja, da se bo postopek obnove stavbe nadaljeval, pozneje sicer od prvotnih načrtov in za manj denarja. Mendarodni dan boja proti nasilju nad ženskami tokrat postavlja v ospredje nove tehnologije, ki omogočajo tudi nove oblike nasilja.


25.11.2021

Poslanci preložili glasovanje o zakonu o dolgotrajni oskrbi

Kakšna bo usoda težko pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi bo znano prihodnji mesec. Poslanke in poslanci so včeraj odločanje o zakonu preložili na naslednjo sejo ter sprejeli več koalicijskih dopolnil in nobenega opozicijskega. Ostali poudarki oddaje: - Vasko Simoniti: minister ni prekinil financiranja, niti ni zadržal ali odrekel svoje naklonjenosti ljubljanski Drami. - Predlagana sprememba zakona o državnem tožilstvu prenaša pristojnost imenovanja evropskih delegiranih tožilcev na vlado. - Izolski volilci v začetku prihodnjega leta na referendum.


Stran 82 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov