Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11429 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


26.02.2021

Od jutri v obalno-kraški regiji zaradi slabšanja epidemioloških razmer omejitev gibanja

Obalno-kraška regija je znova na rdečem seznamu, zato je vlada sinoči s spremembo odloka tam omejila gibanje. Pot v to regijo in iz nje od jutri ne bo dovoljena, razen v 12-ih izjemah: med njimi so službene obveznosti, oskrba družinskih članov, sezonska dela in dostop do nujnih storitev. Meje obalno-kraške regije bodo lahko prehajali tudi vsi, ki so preboleli covid, so precepljeni ali pa imajo negativen test na koronavirus, ki ni starejši od 48 ur. Preostale teme oddaje: - Prvi dan vrha Unije v znamenju prizadevanj za pospešitev cepljenja - Mariborski mestni svetniki podprli dokapitalizacijo podjetja Mestne nepremičnine - V podružnični šoli na Kálobju danes pouk potekal na daljavo, a ne zaradi epidemije - Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju Sloveniji zlata in bronasta kolajna


25.02.2021

Obalno-kraška regija od sobote znova v rdeči fazi

Obalno-kraška regija bo od sobote znova v rdeči fazi, saj so epidemiološke razmere tam poslabšane. Zato bodo morali tam zapreti nenujne trgovine in storitvene dejavnosti. To je sinoči sklenila vlada, ki je ob tem ugodila zahtevam taksistov po obveznem testiranju na koronavirus na sedem dni. Drugi poudarki oddaje: - Bodo graditev novih domov za starejše spet plačevali stanovalci in svojci? - Pred vrhom 27-erice številna razhajanja glede cepilnih potnih listov - Mozirska koča na Golteh pogorela do tal - Slovenija danes v Oberstdorfu cilja na kolajne


25.02.2021

Zaostrili se bodo ukrepi v obalno-kraški regiji, za taksiste in zaposlene v javnem prometu testiranje enkrat tedensko

Vlada je sinoči spremenila nekaj odlokov, povezanih z epidemijo. Zajezitveni ukrepi se bodo znova zaostrili v obalno-kraški regiji. Taksisti se bodo morali na koronavirus testirat enkrat tedensko, prav tako tudi zaposleni v javnem potniškem prometu. Danes naj bi bila znana prenovljena strategija cepljenja, v Slovenijo pa naj bi prispelo 25 tisoč odmerkov cepiv proti covidu družb Moderna in AstraZeneca. Preostale teme oddaje: - Bruselj poziva Slovenijo, naj čim prej potrdi svoja člana evropskega javnega tožilstva - Voditelji Unije na virtualnem vrhu o potrdilih o cepljenju in mejnih režimih - Mozirska koča pogorela do tal, škoda ogromna - Ikea odpira prvo poslovalnico v Sloveniji


24.02.2021

Janeza Poklukarja kot novega ministra za zdravje čaka veliko dela

Janez Poklukar prevzema krmilo ministrstva za zdravje. Naloga ne bo lahka, konca epidemije še ni na obzorju, vse daljše so čakalne dobe za obravnavo nekovidnih bolnikov. Minister je med prednostnimi nalogami napovedal reorganizacijo ministrstva in njegove kadrovske okrepitve. Včeraj je pred poslanci odgovarjal tudi na nekatere kritike svojega vodenja naše največje bolnišnice. Drugi poudarki oddaje: - Sredino politično dogajanje v znamenju besede "sodelovanje" - Odgovorni za varnost Kapitola pred odborom za domovinsko varnost - Kriptovlagatelji pod drobnogledom Finančne uprave; ta obdavčuje tudi rudarjenje - Pretres v Nogometnem klubu Maribor, odstavili trenerja in športnega direktorja


24.02.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


23.02.2021

Poslanci bodo odločili o kandidatu za novega zdravstvenega ministra

Janez Poklukar bo po letu in pol vodenja največje zdravstvene ustanove pri nas - kot kaže - prevzel vodenje celotnega zdravstva. Poslanci ga bodo namreč danes predvidoma potrdili za novega resornega ministra. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Premier Janša vabljen v Bruselj na razpravo o medijih v Sloveniji. Kako so odpiranje šol po dveh mesecih doživeli v Nemčiji. Obisk telovadnic in koncertov v Izraelu le za cepljene proti covidu. Slovenci smo v splošnem precej slabi bralci


23.02.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


22.02.2021

Na zahodu počitnice, na vzhodu osnovnošolci po štirih mesecih nazaj v šole

Današnji dan med učence prinaša veselje; na vzhodu države bodo osnovnošolci in dijaki zadnjih letnikov svoje prijatelje iz šolskih klopi znova videli v živo po štirih mesecih šolanja na daljavo, na zahodu pa se začenjajo zimske počitnice. Prejšnji teden je vrnitev dela učencev v šole sicer prinesla nekatere izzive; med drugim z organiziranjem kosila in šolskih prevozov, ponekod je primanjkovalo učiteljev. Kljub temu ravnatelji šol, ki bodo danes sprejele učence, zagotavljajo, da so na to pripravljeni. V oddaji pa tudi o teh temah: Človekove pravice v obdobju epidemije ogrožena vrsta. Bitka za oblast na domačem političnem parketu ne pojenja. Biden: Amerika se je vrnila, tudi k partnerstvu z Evropo.Prva liga: Olimpija po remiju v Kidričevem ostaja na vrhu lestvice\t\t\t\t\t


22.02.2021

Šolarji z zahoda države na oddih, šolarji z vzhoda v učilnice

Minuli konec tedna so potekala hitra testiranja zaposlenih v šolah v vzhodni polovici države, kjer se - po približno štirih mesecih - v učilnice vračajo vsi osnovnošolci ter dijaki zaključnih letnikov in nižjih poklicnih šol. Po izkušnjah šol na zahodu države, ki jih čaka počitniški teden, ob morebitnih okužbah med učenci v karateno napotijo posamezen razred in ne zapirajo šol. V prvi oddaji še: - Zunanji ministri Unije o kazni za Rusijo zaradi primera 'Navalni' - Iran ne bo povsem zaprl vrat tujim jedrskim inšpektorjem - V bloški občini je zrasel objekt za vse priložnosti - Nogometaši Olimpije ostajajo na vrhu domačega prvenstva


21.02.2021

Slovenija v pričakovanju novih odmerkov cepiv proti covidu-19

Ta konec tedna je v znamenju šolskih počitnic; na vzhodu države se končujejo, na zahodu šele začenjajo. Prav tako je prvi konec tedna po več mesecih brez omejitev gibanja in s prijetnim, toplim vremenom. Vsi ti dejavniki so že včeraj na smučišča in druge izletniške točke privabile številne ljudi, podobno je pričakovati tudi danes. Poudarki oddaje: - Končuje se cepljenje starejših od 80 let ter zdravstvenega in negovalnega osebja - Indija z vse večjim vplivom na Bližnjem vzhodu - V Brdih minimalni upad nočitev v času epidemije - 22. Bob leta ravnatelju mariborske II. gimanzije Ivanu Lorenčiču


20.02.2021

Poostren nadzor spoštovanja protikoronskih ukrepov

Pred nami je konec tedna, ko bo vendarle zadišalo po pomladi. Vremenoslovci napovedujejo prijetne temperature, ker pa je to tudi prvi konec tedna po daljšem obdobju, ko v državi ne velja omejitev gibanja na občine, je danes in jutri pričakovati povečan obisk turističnih središč. Pristojni ob tem pozivajo k spoštovanju preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, da se relativno ugodna epidemiološka slika ne bi poslabšala. Druge teme: - Šolniki v Mariboru pred koncem počitnic danes na množično testiranje - NIJZ posodobil strategijo cepljenja proti covidu-19 - Avstrijski gostinci bi odprli lokale, v Nemčiji ob odpiranju šol pričakujejo povečanje števila okužb - Platforma Crossrisk z ažurnimi informacijami o snegu in nevarnosti plazov


20.02.2021

Po skoraj dveh mesecih cepljenja proti covidu-19 interes za cepljenje izkazala le okoli polovica zaposlenih v zdravstvu

Po skoraj dveh mesecih cepljenja proti covidu-19 je interes za cepljenje izkazala le okoli polovica zaposlenih v zdravstvu. Zanimanja je vedno več, a so razlike med posameznimi poklici očitne. Če zdravniki večinoma nimajo pomislekov glede cepiva, so preostali zdravstveni delavci bolj skeptični. Preostale teme oddaje: - Strokovni svet za gostinstvo pri Obrtno-podjetniški zbornici proti skupinski tožbi - Udeleženci münchenske varnostne konference napovedali krepitev čezatlantskega zavezništva - Občina Tolmin zbira ideje za razvoj območja nekdanjega Hotela Paradiso - V Postojni bodo zgradili nov vrtec


19.02.2021

Perseverance pristal na Marsu

Človeštvo je doseglo nov odmeven mejnik v raziskovanju vesolja. Sinoči okoli 22. ure je na planetu Mars po sedemmesečnem vesoljskem potovanju uspešno pristalo raziskovalno vozilo Vztrajnost. Najbolj izpopolnjen vesoljski laboratorij doslej, ki bo na rdečem planetu iskal znake življenja, je znanstvenikom že poslal prve posnetke. Druge teme: - 70-odstotne precepljenosti pred poletjem ne bomo dosegli - Bojana Beović izvoljena za predsednico Zdravniške zbornice - Gostinci od vlade zahtevajo povrnitev izpada dohodkov in nižji DDV - Združene države Amerike znova v pariškem podnebnem klubu


19.02.2021

Na Marsu pristal Nasin rover Vztrajnost

V nadzornem centru ameriške vesoljske agencije NASA so sinoči z navdušenjem pozdravili pristanek vesoljskega vozila Vztrajnost na Marsu. Njegov glavni namen je ugotoviti, ali je na rdečem planetu obstajalo življenje. - Ministrstvo za zdravje objavilo razpis za nakup milijona hitrih testov - Bojana Beovič nova predsednica zdravniške zbornice - Združene države Amerike znova pogodbenica pariškega podnebnega sporazuma - Odstopil župan Komende Stanislav Poglajen - V jugozahodni, osrednji in južni Sloveniji pretežno oblačno, drugod sončno


18.02.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


18.02.2021

Vlada pričakovano podaljšala ukrepe

Epidemiološka slika se izboljšuje, a previdnost ostaja. Vlada je včeraj pričakovano podaljšala večino ukrepov, tudi policijsko uro. Ob tem je, da bi razbremenila zdravnike, nekoliko spremenila pogoje za vstop v državo; po novem bo za uveljavljanje izjeme veljalo tudi dokazilo o negativnem izvidu, ki si ga lahko natisnemo s spletnega portala eVem. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Jerala: S pričakovano količino odmerkov ne bomo ustavili epidemije. Gradbinci in gostinci s pozivi vladi, naj odpravi oziroma pojasni omejitve v njihovih sektorjih. Obrambni ministri Nata o misijah v Iraku in Afganistanu. Na dražbi lesa v Slovenj Gradcu rekordno število kupcev.


17.02.2021

Kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar pred odborom za zdravstvo

Vlada bo danes znova razpravljala o epidemiološki sliki v državi in se seznanila s posodobljeno strategijo cepljenja proti covidu-19. Novih sprostitev ni pričakovati, saj pogoja sedemdnevnega povprečja števila novih primerov okužbe in števila hospitaliziranih bolnikov s covidom za prehod v rumeno fazo še nista izpolnjena. Medtem na Inštitutu Jožefa Štefana ocenjujejo, da se epidemija umirja in da bi v rumeno fazo lahko prešli v začetku marca. Ostale novice: Pandemija, ki stiska del gospodarstva, se že odraža tudi v poslovanju bank. V Italiji z nestrpnostjo pričakujejo predstavitev prioritet nove vlade. Začetek 40-dnevnega posta pred največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo.


17.02.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


16.02.2021

Mandatarska zgodba Karla Erjavca končana

Vlada Janeza Janše je prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici, ki jo je podprlo le 40 poslancev. To je celo manj, kot je bilo podpisanih pod prvi poskus zamenjave vlade. Glasovanje je bilo sicer tajno, a ob upoštevanju razmerij moči v državnem zboru je mogoče sklepati, da je Karl Erjavec dobil le en glas podpore poslancev svoje lastne stranke. Druge teme: - Janša pozval k sodelovanju za blaginjo Slovenije - Nov poskus uskladitve volilne zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča - V gospodarstvu kljub državnim pomočem vse več negotovosti - Države zaradi novih različic koronavirusa pripirajo meje, Evropska komisija nezadovoljna


16.02.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 106 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov