Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11552 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


28.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


27.04.2021

80 let boja proti okupatorju kot spomin na celotno narodovo uporništvo

Današnji dan upora proti okupatorju je v znamenju 80-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte - osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Že sinoči je spletno slovesnost pripravila Zveza združenja borcev NOB, popoldne pa bo na Mali gori pri Ribnici potekala državna slovesnost. Oddaja prinaša tudi te teme: - Burna seja o naši politiki do Balkana minila brez prisotnosti Janše - Nemčija napoveduje milejše ukrepe za cepljene in prebolevnike - Košarkarki Krke kljub porazu ostajajo v Jadranski ligi - Pred nami oblačen in občasno deževen dan


26.04.2021

Odpirajo se vrata fakultet

Za najbrž vsakega študenta je današnji datum kot začetek novega študijskega leta, saj se po mesecih študija na daljavo zaradi epidemije koronavirusa danes spet odpirajo fakultete. Študij bo še vedno potekal delno prek interneta, delno pa v predavalnicah. Danes se odpirajo tudi nastanitveni objekti, a ne glede na velikost le do 30 sob, kar med večjimi hotelirji sproža nejevoljo. Dva pristojna parlamentarna odbora bosta popoldne na zahtevo SD razpravljala o neformalnem dokumentu, ki omenja risanje novih meja na Balkanu. Tako imenovani non-paper oziroma dokument, ki ga ni, je dvignil veliko prahu, še zdaj pa ni jasno, kdo je njegov avtor. Film "Dežela nomadov", ki slika nomadsko življenje v sodobni Ameriki, je s tremi zlatimi kipci veliki zmagovalec virtualne podelitve oskarjev. Dobil jih je za najboljši film, režijo in glavno žensko vlogo. Mariborski odbojkarji so po 16-ih letih z državnega Olimpa izrinili ACH Volley


26.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


25.04.2021

Slovenija v pričakovanju večjih količin cepiva proti covidu

V Slovenijo po napovedih ministra za zdravje Janeza Poklukarja prihajajo večje količine odmerkov cepiv proti covidu-19, ki bodo zagotovo pospešile dinamiko cepljenja prebivalstva s ciljem, da se do konca junija cepi 60 odstotkov odraslega prebivalstva. Prihodnji teden je pričakovati približno 74 tisoč odmerkov cepiv podjetij Pfizer in BioNTech ter Moderna, razdelili pa bodo tudi več kot 20 tisoč odmerkov cepiva Astrazenece, ki je na zalogi. Pristojni, med njimi tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ocenjujejo, da se bo interes za cepljenje povečeval tudi zaradi dejstva, da bodo ljudje potrdila o cepljenju potrebovali za kakršna koli potovanja. Preostale teme oddaje: - Jutri odprtje nastanitvenih zmogljivosti in možnost koriščenja turističnih bonov - Turčija z burnimi odzivi nad Bidnovo priznanje pomorov Armencev za genocid - V Albaniji po napetem predvolilnem boju volijo nov parlament


24.04.2021

Po vsej državi se odpirajo gostinske terase in vrtovi, v rumenih regijah tudi notranji prostori lokalov

Pomladno sončen konec tedna in začetek prvomajskih počitnic bodo številni izkoristili za krajši oddih, nekateri tudi v tujini, a zunanje ministrstvo svari, da so vsa nenujna potovanja iz Slovenije še vedno odsvetovana, v vsakem primeru pa se je treba pred potjo temeljito pripraviti in seznaniti z epidemičnimi razmerami. Pri nas se te izboljšujejo, posledično se rahljajo tudi ukrepi. Od danes so tako lahko po vsej državi odprti vrtovi in terase gostinskih lokalov, v pomurski, goriški in obalno-kraški regiji, ki so v rumenem, pa je gostinska dejavnost dovoljenja tudi v zaprtih prostorih. Predložiti je treba negativen test ali potrdilo o prebolevnosti oziroma cepljenju, kar je razburilo gostince in turistične delavce. Preostale teme oddaje: - Po vsej državi se odpirajo vrtovi in terase, v rumenih regijah tudi notranji prostori - Poslanci sinoči zavrnili vladni načrt združevanja agencij - Biden naj bi kot prvi ameriški predsednik turške pomore Armencev označil za genocid


23.04.2021

Od danes spet dovoljeno prehajanje med vsemi regijami

Po sinočnji odločitvi vlade lahko od danes spet obratujejo kinodvorane, gledališča in knjižnice. Opolnoči je prenehala veljati tudi prepoved prehajanja med vsemi statističnimi regijami. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V prednostno skupino za cepljenje dodani tudi starejši od 50 let; danes cepljenje maturantov - Državni zbor o izdatkih države do leta 2024 - Rusija umika vojake z ukrajinske meje, a napetosti ostajajo - Dončić za zmago Dallasa nad LA Lakersi prispeval kar 30 točk


23.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


23.04.2021

Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona

Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.


22.04.2021

Vlada zrahljala omejitve, spet bodo oživele tudi fakultete

Ker se epidemične razmere umirjajo, je vlada včeraj odpravila nekatere omejitvene ukrepe. Tako bo od jutri mogoče prosto prehajanje med regijami, v soboto se pod določenimi pogoji lahko odprejo gostinski vrtovi in terase po vsej državi. V ponedeljek se odpirajo fakultete in študentski domovi. Ostale teme: - Pouk bo danes in jutri potekal na daljavo za učence Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Na šoli je namreč sinoči izbruhnil požar. - Svetovni dan Zemlje poteka v znamenju opozoril pred uničujočimi posledicami človeškega ravnanja z naravo. - Slovenske rokometašice so se uvrstile na decembrsko svetovno prvenstvo v Španiji.


22.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


21.04.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


21.04.2021

Porotniki razsodili: Chauvin je kriv za umor

Porotniki v ameriškem Mineapolisu so nekdanjega policista Dereka Chauvina spoznali za krivega umora temnopoltega Georgea Floyda po vseh treh točkah obtožnice. Obsodbo policista, ki je med aretacijo več kot devet minut klečal na vratu Floyda in ga zadušil, je množica pred sodiščem pospremila z velikim odobravanjem. Gre za prvi primer v zgodovini Minesote, da je bil belski policist obsojen za smrt temnopoltega prebivalca. Preostale teme oddaje: - Imunolog Ihan poudarja: verjetnost hujših učinkov po cepljenju proti covidu zelo majhna. - Slovenija opozarja na diskriminacijo pri plačilu delovnih vizumov za Združeno kraljestvo. - Bo središče Mirne Peči v nekaj letih neprepoznavno?


20.04.2021

V pričakovanju odločitve EME glede cepiva Johnson&Johnson

Bo približno 7 tisoč odmerkov cepiva Johnson&Johnson, ki zdaj stojijo v skladišču, kmalu lahko prispevalo k večji precepljenosti pri nas in drugod po Evropi, bo vsaj približno znano danes. Pričakovati je namreč sporočilo Evropske agencije za zdravila, potem ko je preučila redke ameriške primere neobičajnih krvnih strdkov. V oddaji tudi: - Majhno število maturantov, ki se bodo v petek cepili, je tudi posledica hitenja. Kratek rok za prijavo ni omogočal premisleka - Več časa za pridobitev soglasij staršev in organiziranje samotestiranja učencev zadnjega triletja pričakujejo tudi ravnatelji osnovnih šol - Slovenski turizem si želi odprtja - Napetosti med Zahodom in Rusijo se iz dneva v dan povečujejo


20.04.2021

Zanimanje za prednostno cepljenje med maturanti nizko

Za prednostno cepljenje proti covidu se je doslej prijavila le slaba šestina maturantov in spremljevalcev za izvedbo zrelostnega izpita. Gre za približno 2 tisoč 600 ljudi, ki bodo v petek povečini prejeli prvi odmerek cepiva Astrazenece. V Dijaški organizaciji nad številom prijav niso presenečeni. Predsednica organizacije Maja Kalin je v Odmevih opomnila, da je bilo časa za odločitev malo, dilem pa veliko. Meni, da bi morali imeti možnost cepljenja proti covidu tudi dijaki, ki opravljajo zaključne izpite. Preostale teme oddaje: - Evropska agencija za zdravila bo danes objavila prvo oceno, ali je cepivo Johnson & Johnson varno. - Slišali boste, da bo na območju nekdanje tovarne Rog zaživel nov center, kljub nasprotovanju Rogovcev. - Med lokalnimi temami tudi o izgradnji novega doma za starejše v Rogatcu.


19.04.2021

V osmih regijah odpirajo terase lokalov, spet dovoljeni shodi

V osmih regijah se danes odpirajo terase gostinskih lokalov, po odločbi ustavnega sodišča je dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih. Maturantje pa imajo do poldneva čas, da se prijavijo na cepljenje proti covidu-19. Preostale teme: O odnosih z Rusijo bodo danes govorili zunanji ministri Evropske unije, poudarek pa bo na razmerah v Ukrajini. V nogometnem svetu vlada ogorčenje zaradi napovedi peščice premožnih klubov o ustanovitvi superlige.


19.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


18.04.2021

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


17.04.2021

Slovenija bi kupila rusko cepivo

Potem ko so po novem v prednostni skupini za cepljenje proti covidu-19 tudi maturanti, pristojni zagotavljajo, da ta odločitev ne bo vplivala na cepljenje tistih, ki so v epidemiji med najbolj ranljivimi. Medtem se država pripravlja na nakup tudi tistih cepiv, ki še nimajo dovoljenja Evropske agencije za zdravila. Med njimi je po besedah vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović ruski sputnik.ržava bi ob vnaprejšnjem nakupu in ustreznem skladiščenju cepivo lahko začela uporabljati takoj po Emini odobritvi. Druge teme: - S ponedeljkom na shodih dovoljeno zbiranje do 100 ljudi - Evropska komisija pričakuje nacionalne načrte za okrevanje: prva sredstva predvidoma na voljo julija - V Veliki Britaniji zadnje slovo od princa Philipa, soproga britanske kraljice Elizabete druge


16.04.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


Stran 107 od 578
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov