Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Združene države Amerike so iz Afganistana umaknile še zadnje vojake. Najdaljša vojna v ameriški zgodovini - trajala je 20 let - je zahtevala več kot 212 tisoč življenj. Njen končni izid je, da talibani nadzorujejo več Afganistana kot pred invazijo Združenih držav in njenih zaveznic leta 2001, državo pa je iz strahu pred talibani zapustilo na tisoče domačinov. Druge teme: Strokovna skupina usklajevala semafor protikoronskih ukrepov, podrobnosti še niso znane V Gradišču nad Prvačino gradijo dnevni center za starejše Začenja se zadnji teden kolesarske dirke po Španiji; med favoriti v najboljšem položaju Roglič
Potekajo še zadnje priprave na novo šolsko leto. Ob obilici informacij, tudi lažnih, se na šolah trudijo, da bo začetek pouka čim bolj običajen. Številne otroke in mladostnike so posledice epidemije pahnile v najrazličnejše stiske, opozarjajo pristojni. V oddaji tudi: - Stroka bo predvidoma danes oblikovala nov semafor ukrepov zaradi virusa - V Kabulu se izteka čas za evakuacijo tujcev in afganistanskih sodelavcev - Ameriške oblasti po divjanju orkana Ida v Louisiani razglasile veliko naravno katastofo
Novo šolsko leto bo vnovič v znamenju epidemije in se bo za vse učence in dijake začelo po tako imenovanem modelu B. Za učitelje bo veljal pogoj PCT, učenci zadnjega triletja in dijaki pa se bodo lahko samotestirali. Danes se bo sestala tudi svetovalna skupina, ki bo pripravila končen predlog sprememb tako imenovanega semaforja vladnih ukrepov. V oddaji tudi: - Orkan Ida v Združenih državah dosegel kopno; New Orleans brez elektrike - V okolici kabulskega letališča znova eksplozije - V Sežani se spominjajo pesnice, prevajalke in publicistke Jolke Milič
Ameriška vojska je začela zapuščati letališče v Kabulu. Tam je zdaj manj kot štiri tisoč vojakov, ki bodo skušali v prihodnjih 24-ih urah evakuirati preostale ljudi z letališča. Ameriški predsednik Joe Biden je posvaril na nevarnost novega terorističnega napada v Kabulu. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Jutri najbrž znani novi ukrepi za zajezitev koronavirusa - Zaradi orkana Ida obalna mesta na jugu ZDA zapustilo več 10 tisoč ljudi - Najboljši film v Karlovih Varih migrantska drama Strahinja Banović - Na Vuelti danes še ena gorska etapa, Roglič bo morda napadel za vrh
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Včerajšnja teroristična napada pred letališčem v afganistanski prestolnici Kabul sta po najnovejših podatkih zahtevala več kot 90 človeških življenj, po večini civilistov, ubitih pa je bilo tudi 13 ameriških vojakov. Odgovornost za napada je prevzela skrajna skupina Islamska država. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za omejevalne ukrepe ob epidemiji bo v prihodnje odločilna zasedenost bolniških postelj - Začenjajo se pogajanja med vlado in sindikati s področja zdravstva in socialnega varstva - Sturm tudi na domači zelenici nadigral Muro, ki jo zdaj čaka Konferenčna liga
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Danes naj bi dobili odgovor ali bo v Sloveniji po mesecih molka zopet zaživel socialni dialog. Predsednik republike Borut Pahor bo namreč gostil partnerje Ekonomsko-socialnega sveta. Pogajali naj bi se tudi o temah, ki jih je vlada že obravnavala. V primeru dogovora bodo socialni partnerji prihodnji mesec zopet sedli za skupno mizo. Preostali poudarki oddaje: - Svet zavoda Osnovne šole Prebold ni odločal o razrešitvi ravnatelja Žureja. - Talibani bodo odhode prebivalcev iz Afganistana omogočali tudi po umiku ameriških varnostnih sil. - Znani zadnji prejemniki vstopnic za nogometno ligo prvakov.
Šolsko ministrstvo je v okrožnici šolam in vrtcem zapisalo, da je izpolnjevanje pogojev PCT za zaposlene v izobraževalnih ustanovah obvezno. V skrajnem primeru bi bila lahko kazen tudi odpoved delovnega razmerja. Da bi pouk lahko neprekinjeno potekal v šolah, bodo skrbeli z rednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov, od vseh v izobraževalnem procesu pa se pričakuje odgovornost. Preostale novice: Na Agri danes posvet o strateškem načrtu skupne kmetijske politike in protest kmetov. Kljub prizadevanjem za podaljšanje rok za evakuacijo iz Afganistana ostaja torek. V Izoli zvečer začetek 17-ega mednarodnega festivala Kino Otok.
Čez teden dni se bo začel september, s tem pa tudi novo šolsko leto. Testiranje bo za neprebolevnike in necepljene med šolniki obvezno, za kršitelje so predvidene sankcije, so v novi okrožnici zapisali na ministrstvu za izobraževanje. V oddaji tudi: - Tuje sile imajo za evakuacije iz Afganistana le še teden dni - Delovna jesen v Tržiču: novi deli cest, pločnikov in vodovodov - Na paraolimpijskih igrah v Tokiu se začenjajo prva tekmovanja
Vlada je sinoči umaknila zahtevo za izpolnjevanje pogoja PCT za tiste, ki pripeljejo otroke v vrtec oziroma prve tri razrede osnovne šole. Za vse druge prihode staršev v vrtec ali šolo, na primer ob uvajanju otroka v vrtec, na pogovorne ure in roditeljske sestanke, pogoj PCT ostaja. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Gospodarska aktivnost v evrskem območju vztraja blizu 15-letnega vrha - Množice ljudi se še vedno skušajo prebiti do kabulskega letališča in zapustiti Afganistan - Američani odobrili uporabo Pfizerjevega cepiva za starejše od 16 let - S pesniškimi branji na ulicah Ljubljane se zvečer začenja festival Dnevi poezije in vina
Hitro testiranje na koronavirus od danes ni več brezplačno za vse. Na točkah za testiranje, ki bodo zdaj še ostale tam, kjer so, bo treba dokazati, da test potrebujemo za delo in bo zato brezplačen. Zahodne države stopnjujejo prizadevanja za evakuacijo svojih državljanov in sodelavcev iz Afganistana. Ameriškim silam bodo pri evakuaciji pomagala tudi letala komercialnih letalskih družb, a predvidoma ne na območju Kabula, temveč pri prevozih evakuiranih med vmesnimi točkami. Precej prahu je dvignil včerajšnji tvit premiera Janeza Janše, da Evropska unija ne bo odpirala nobenih evropskih človekoljubnih oziroma migracijskih koridorjev. Da Slovenija ne more narekovati, kaj naj stori EU, se je na Janšev tvit odzval predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.
Od danes hitro testiranje na koronavirus ni več brezplačno. Med izjeme, ki jim stroške hitrih testov še naprej krije proračun, spadajo dejavnosti, v katerih je po vladnih odlokih obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. Tisti, ki ne spadajo med izjeme, bodo za test morali plačati, njegova veljavnost pa bo 48 ur. Drugi poudarki oddaje: - Sassoli: Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Unije glede Afganistana - V ospredju jutrišnjega srečanja G7 vprašanje uvedbe sankcij proti talibanom - Krški občinski svetniki za priključitev okoliških naselij Krškemu
Število novih primerov okužbe s koronavirusom se v Sloveniji trenutno podvoji v dveh tednih, razmere so primerljive s tistimi oktobra lani. Število cepljenih proti covidu medtem le počasi raste. Da je to posledica represivnega sistema namesto motivacije, meni direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ki slabo precepljenost pripisuje tudi velikemu številu nasprotnikov cepljenja. Druge teme: - Na letališču v Kabulu dolge kolone čakajočih na odhod iz države, v ameriškem kongresu poziv k podaljšanju roka za umik iz Afganistana - Nemška kanclerka Angela Merkel v Kijevu o ukrajinskem konfliktu in plinovodu Severni tok 2 - Z nastopom kvarteta Sequentia [SEKVÉNCIA] ter pesmimi in videnji o koncu sveta se bo sklenil 39-i Festival Radovljica
Slab teden po tem, ko so talibani vdrli v afganistansko prestolnico Kabul in prevzeli oblast v državi, je na varnem v Sloveniji prvih šest Afganistancev. Gre za sodelavca Slovenske vojske in člane njegove družine, ki so sinoči prispeli na brniško letališče. Še en tolmač z družino, ki je prav tako na seznamu obrambnega ministrstva za evakuacijo, se medtem še vedno ni uspel prebiti do Kabula. Druge teme: - Joe Biden vztraja: vsi ameriški državljani in njihovi afganistanski sodelavci na varnem do konca meseca - Predvideno samotestiranje na koronavirus odpira več vprašanj, tudi o kritju stroškov - Kmetijsko-živilski sejem AGRA med drugim v znamenju podnebnih sprememb, ekološkega kmetovanja in varovanja gozdov
Vlada bo predvidoma danes odločala o načinu testiranja zaposlenih na koronavirus. Po pričakovanjih naj bi pristojni podali dokončna pojasnila glede poklicnih skupin, ki se bodo morale testirati v okviru izpolnjevanja pogojev PCT in kritja stroškov testiranja. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Na kabulsko letališče še vedno skuša priti več kot 10 tisoč Afganistancev - Srce Sarajeva nemško-avstrijskemu filmu "Velika Svoboda", ki govori o uporu proti zatiranju - Kolesarje na Vuelti danes čaka prva prava gorska etapa s šestimi kategoriziranimi vzpon
Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je sinoči skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer čakajo na evakuacijo iz države. Na evakuacijo med drugimi čaka 15 tisoč ameriških državljanov, od katerih številni sploh ne morejo do letališča. Podrobneje v oddaji, v kateri lahko slišite še: - Osnovnošolci in dijaki prvega septembra v šolskih klopeh po modelu B; predvideno samotestiranje učiteljev in uporaba zaščitnih mask - Slovenski javni dolg pri 81-ih odstotkih bruto domačega proizvoda; javnofinančna kondicija države zdaj v rokah četrtega vala epidemije - Ptuj si bo nadel antično podobo; z vrnitvijo v obdobje cesarja Vespazijana se začenjajo Rimske igre
Neveljaven email naslov