Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11552 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


02.06.2021

Butik Slovenija - stranpoti slovenskega turizma

Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič.


01.06.2021

Nova KBM v madžarskih rokah

Madžarska banka OTP je podpisala pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM. Tako bo postala največja bančna skupina v Sloveniji, lani je namreč kupila tudi SKB, in bo s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem prehitela zdaj vodilno skupino NLB. V oddaji tusdi: - Evropsko javno tožilstvo, ki bo skrbelo za preganjanje goljufij in zlorab evropskih sredstev, danes začenja delo, a brez delegiranih tožilcev iz Slovenije. Vladno odločitev, da razveljavi postopek imenovanja, bo danes obravnaval državnotožilski svet. - Poslanke in poslanci bodo pretresali predlog razpisa posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o Demografskem skladu. Po mnenju opozicije vladni načrti ne rešujejo financiranja pokojnin. - Kljub umirjanju epidemije naša največja bolnišnica še vedno težko opravlja redni program, kaj šele da bi lahko nadomeščali izpad storitev oziroma se lotili skrajševanja čakalnih vrst. Ob tem jih skrbijo še nove nižje cene obravnav covidnih bolnikov.


01.06.2021

Primat NLB v slovenskem bančništvu prevzema madžarska OTP

Slovenskemu bančnemu sektorju se obetajo velike spremembe. Madžarska banka OTP bo namreč po SKB banki prevzela tudi Novo KBM. S tem bo s prestola največje banke v Sloveniji po dveh desetletjih izrinila NLB. Preostale teme oddaje: - Marko Pokorn o cepljenju otrok in mladostnikov: storiti moramo vse, da se bodo jeseni vrnili v šole. - Delovati začenja Evropsko javno tožilstvo, a brez slovenskih predstavnikov. - Velenjska plaža zaživela v novi podobi.


31.05.2021

V katero smer gredo odnosi med koalicijo in opozicijo?

V tednu ali dveh bo morda bolj jasno, v katero smer bodo šli odnosi med koalicijo in opozicijo ter ali bo koalicija res znova poskusila razrešiti predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča, kot je napovedala po petkovem že drugem neuspehu. Politični pogledi na dogajanje v državi ostajajo povsem nasprotujoči, opozicija pa bo s svojim vztrajanjem pri predčasnih volitvah očitno vse več stavila na proteste. Drugi poudarki: - Predsedniki Portugalske, Nemčije in Slovenije pozvali k enotnosti Unije v spopadanju s pandemijo in drugimi izzivi - Oddaja Studio ob 17ih že 45 let omogoča argumentirano soočanje različnih pogledov - Slovenski odbojkarji na tretji tekmi lige narodov premagali aktualne svetovne prvake Poljake


31.05.2021

V tem tednu morda bolj jasno, v katero smer bodo krenili odnosi med koalicijo in opozicijo

Po petkovem množičnem protivladnem protestu, predvsem pa po vnovičnem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča bodo v tem tednu morda znane nadaljne poteze koalicije. Opozicija vztraja, da so edina rešitev za nastalo situacijo predčasne volitve, koalicija ponavlja, da vlada dela dobro. Oddaja med drugim prinaša tudi te poudarke: - V štirih največjih hrvaških mestih dobili nove župane - V Rušah bo most čez reko Dravo zaradi obnove leto in pol zaprt za ves promet - Slovenski odbojkarji v ligi narodov boljši tudi od Poljakov, Košarkarji Cedevite Olimpije 18-ič državni prvaki


30.05.2021

Predsedniki Slovenije, Nemčije in Portugalske o izzivih Evropske unije

Predsednik republike Borut Pahor bo danes na Brdu pri Kranju gostil nemškega in portugalskega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja in Marcela Rebela de Sousa. Govorili bodo o Evropski uniji in izzivih, s katerimi se ta sooča, ter o slovenskem predsedovanju Svetu Evrospke unije v drugi polovici tega leta. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Hrvaški volivci v drugem krogu izbirajo tudi novega župana Zagreba - Ob dnevu multiple skleroze v Sloveniji opozorila o pomanjkanju fizioterapevtskih obravnav - Ligo prvakov osvojili nogometaši londonskega Chelsea


29.05.2021

Protivladnega protesta v Ljubljani naj bi se udeležilo 40 tisoč ljudi

Odmeva včerajšnji množični protivladni shod v Ljubljani, na katerem se je po oceni policije zbralo več tisoč protestnikov, po neuradnih ocenah jih je bilo 40 tisoč. Udeleženci protesta so zahtevali padec vlade. Protest, ki je minil brez neredov, je premier Janez Janša označil za protislovensko vstajo. V Jutranji kroniki tudi: - Zorčič ostaja na čelu državnega zbora: kaj še lahko stori koalicija, da bi ga razrešila? - Republikanci so preprečili neodvisno preiskavo januarskega vdora v ameriški kongres - Zvečer za prestol lige prvakov boj med nogometaši Manchester City-ja in Chelsea-ja


28.05.2021

Danes nov poskus koalicije za razrešitev predsenika parlamenta

Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji predvidoma razpravljali o predlogu za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Za razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. To točko pa utegnejo umakniti z dnevnega reda seje, če bo koalicija danes ugotovila, da za Zorčičevo razrešitev nima dovolj glasov. Tu je še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Na današnjem protivladnem protestu v Ljubljani najbrž rekordna udeležba - Na Hrvaškem od polnoči veljajo milejši protikoronski ukrepi - Desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let Damijanu Šinigoju


28.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


27.05.2021

Spodletel poskus dela opozicije, da bi parlament premiera Janšo obtožil pred ustavnim sodiščem

Državni zbor je sinoči zavrnil ustavno obtožbo proti premieru Janezu Janši. ZA potrditev obtožbe je glasovalo 42 poslancev, proti pa 44. Koalicija bo zdaj skušala zbrati 46 poslanskih glasov za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. O tem bi lahko poslanke in poslanci odločali jutri. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V državi bi takoj potrebovali najmanj 10 tisoč novih dostopnih stanovanj - Sodišče naftni družbi Shell naložilo zmanjšanje izpustov za 45 odstotkov - Zmagovalci Evropske lige nogometaši Villarreala


27.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


26.05.2021

Državni zbor najbrž že danes o ustavni obtožbi zoper premierja Janšo

Državni zbor bo današnjo izredno sejo danes začel z odločanjem o predlogu, da predsednika republike Boruta Pahorja vprašajo za mnenje o predlogu ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo. Če predlog ne bo potrjen, bodo poslanci o obtožbi razpravljali danes. Za obtožbo pred ustavnim sodiščem bi morale predlagateljice, torej LMŠ, SD, Levica in SAB, zbrati najmanj 46 glasov, kar pa je malo verjetno. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Referendum o zakonski noveli o vodah bo 11. julija - Marko Ilešič ne bo več sodnik Sodišča Evropske unije v Luksemburgu - Voditelji Unije precej medli glede sprejemanja konkretnih podnebnih ciljev - Olimpija pokalni nogometni prvak


26.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


25.05.2021

Vrh Evropske unije za zaprtje evropskega zračnega prostora za beloruska letala

Evropski voditelji so se po nedeljskem incidentu v Belorusiji strinjali o zaprtju evropskega zračnega prostora za beloruska letala. Letalske družbe v Evropski uniji so ob tem pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo. Gre za grožnjo varnosti civilnega letalstva in mednarodni varnosti, je ob tem dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in dodal, da ne bodo dopustili igranja ruske rulete z življenji nedolžnih civilistov. Voditelji so se zavzeli tudi za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Rómana Protasjéviča. Ostale teme: - Državni zbor bo obravnaval zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. - Najnovejša raziskava o mladih v Sloveniji kaže, da se ti v povprečju prej odselijo od staršev, počutijo se politično kompetentne in pogosteje podpisujejo različne peticije. - Mineva leto dni od smrti temnopoltega Georgea Floyda.


25.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


24.05.2021

Državni zbor bo skušal urediti na redni seji padle zadeve

Datum referenduma o zakonu o vodah in predloga ustavne obtožbe zoper premiera Janeza Janše ter razrešitve predsednika parlamenta Igorja Zorčiča in še kaj. To je nekaj tem, o katerih bo državni zbor predvidoma odločal ta teden na izrednih sejah. Potem ko je prejšnji teden odpadla redna seja, poslanci pa se preštevajo že nekaj časa, namreč težko z zagotovostjo trdimo, kaj se bo na koncu izcimilo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Po prisilnem pristanku potniškega letala v Minsku se pojavljajo pozivi k prepovedi letenja nad Belorusijo - o incidentu tudi na vrhu Evropske unije. V Izraelu po prekinitvi ognja s Hamasom v ospredju znova poskus oblikovanja nove vlade. Košarkarji Krke so četrtič osvojili državni pokal.


24.05.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


23.05.2021

Nogometaši Mure prvič državni prvaki v 30-letni zgodovini prvoligaškega tekmovanja

V Murski Soboti je sinoči med nogometnimi navijači vladala napetost kot še nikoli do zdaj. Privrženci NK Mura so vseh 90 minut trepetali, vzdihovali, jokali, upali in na koncu dočakali, da so prvič prav nogometaši iz Prekmurja v 30-ti sezoni nogometnega prvenstva osvojili naslov državnih prvakov. Preostale teme oddaje: - Od danes za prihod iz Slovenije v Nemčijo ni več obvezne karantene za prebolele, cepljene ali testirane - Italijanski rokerji Maneskin zmagali na Evroviziji - Karavana kolesarske dirke po Italiji danes tudi po slovenskih cestah


22.05.2021

Na organiziranih shodih in prireditvah ni več omejitve števila udeležencev

Epidemične razmere v državi so spodbudne. Potrjenih okužb je kar 30 odstotkov manj kot prejšnji teden. To se odslikava tudi v vse večjem sproščanju ukrepov, vendar preventivni ukrepi in pogoj PCT - torej prebolevnost, cepljenost ali testiranje - ostajajo, zato je enotno zeleno potrdilo, ki naj bi olajšalo ne le potovanja, ampak tudi obiskovanje prireditev, težko pričakovano. Naša država je začela potrebne postopke, vlada se je s tem seznanila na sinočnji dopisni seji. Preostale teme oddaje: - Včeraj protesti proti vladi in v podporo Palestini; sinoči v Ljubljani odjeknili streli - Evrski finančni ministri za nadaljevanje podpore gospodarskemu okrevanju - V Benetkah danes odprtje arhitekturnega bienala


21.05.2021

V Gazi začelo veljati premirje

Minulo noč se je po 11-ih dneh vsaj začasno ustavilo prelivanje krvi med Izraelci in Palestinci v Gazi. Zmago razglašata obe strani. Prizadevanja za trajnejši mir se pospešeno nadaljujejo. V oddaji še: - Od jutri ne bo več omejitve udeležencev na organiziranih javnih shodih; - Dosežen dogovor o evropskem covidnem potrdilu - Več kot 10 let po prvih naznanitvah sumov se začenja sojenje v zadevi TEŠ6


Stran 104 od 578
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov