Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
En odmerek cepiva proti covidu je doslej prejela četrtina prebivalcev Slovenije. Pospešitev cepljenja je pripomogla k umiritvi epidemije in sproščanju ukrepov. V oddaji tudi o tem: - Na srednjih šolah in fakultetah znova vsi dijaki in študenti, gostinski lokali odprti od 5-ih do 22-ih - Na Brdu pri Kranju srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni - V Izoli zaživela tržnica Ruba sz moje njive
Epidemične razmere v državi se izboljšujejo, k čemur je pripomogla tudi vse večja precepljenost. Več držav je skrajšalo čas med odmerkoma cepiva AstraZenece, saj ga je glede na registracijo mogoče prejeti že po štirih tednih. Spopadom v Izraelu ni videti konca, tudi to noč so terjali žrtve. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči dejal, da bodo spopadi trajali, dokler bo potrebno. Danes bo o tem razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Jutranja kronika prinaša tudi te teme: - Avstrija odpravila policijsko uro, v Italijo odslej mogoče brez obvezne karantene, dovolj je negativen test - Na Hrvaškem volijo lokalne oblasti; štiri največja mesta bodo zagotovo dobila nove župane - Tržaško letališče za oživitev potovanj vzpostavlja nove nizkocenovne povezave - Na Kras že peto leto vabi Trio znamenitosti
Tudi to noč je zaznamovala neprekinjena izmenjava ognja v spopadih med Izraelom in Palestino. Število smrtnih žrtev je predvsem na palestinski strani vse večje, izraelska mesta pretresajo še nasilni protesti. V Sloveniji je ob tem - tudi v političnem vrhu - precej prahu dvignila poteza vlade, ki je na svojem poslopju včeraj v znamenje solidarnosti izobesila izraelsko zastavo. Preostale teme oddaje: - Od danes na shodih in prireditvah dovoljeno zbiranje do 50 ljudi. - Stroka ob dnevu podnebnih sprememb svari, da lovimo zadnji vlak. - Nagrada OHO skupinskemu požvižgavanju Lene Lekše.
Pandemija je posebej izrazito pokazala na nujnost urejenosti področja dolgotrajne oskrbe. Ključno je dostopno in visoko kakovostno javno zdravstvo. Zdravstvena kriza je številne družine potisnila v nevzdržne socialne razmere. To bo ena od številnih tem popoldanske prve seje strateškega sveta za socialno politiko, posvetovalnega telesa predsednika vlade. Druge teme: - Premier Janša se bo predvidoma še pred tem oglasil na celjskem sodišču, kjer se po neuspešnih šestih razpisanih obravnavah začenja novo sojenje zaradi domnevne razžalitve novinark RTV Slovenija. - Sindikati zapuščajo ekonomsko-socialni svet: kaplja čez rob predlog sprememb davčne zakonodaje. - Ob najhujših spopadih med izraelsko vojsko in Hamasom se nasilje stopnjuje tudi na ulicah mest z arabskim in judovskim prebivalstvom.
Oči sveta so bile ponoči usmerjene na Bližnji vzhod. Izraelske kopenske sile so se pomaknile na mejo z Gazo, ki so jo obstreljevale z letalskimi silami in topništvom. Z raketnimi napadi na Izrael nadaljuje tudi palestinsko uporniško islamistično gibanje Hamas, nasilje pa se je prelilo tudi na ulice mest z arabskim in judovskim prebivalstvom. Preostale teme oddaje: - Danes prva seja strateškega sveta za socialno politiko. - Nošnja mask za cepljene v Združenih državah ni več obvezna. - Občini Mirna in Dolenjske toplice v izgradnjo novih vrtcev.
Vlada je ob izboljšanju epidemičnih razmer razrahljala protikoronske ukrepe. Srednje šole in fakultete se odpirajo v celoti, gostinski lokali bodo podaljšali delovni čas, manj omejitev je pri zbiranju, v športu in kulturi. Preostali poudarki oddaje: - Z enim odmerkom cepiva proti covidu je bilo pri nas cepljenih pol milijona prebivalcev. Precepljenost je ključna tudi pri omejevanju novih različic koronavirusa, tudi indijske, pravi infektologinja Mateja Logar. - Izrael še naprej v primežu spopadov, Washington na območje pošilja diplomacijo - Na rokometnem državnem prvenstvu je po sinočnjem večeru na prvem mestu Trimo Trebnje, v najboljšem položaju za naslov prvaka pa so zdaj Velenjčani.
Prihodnji teden bomo storili nov korak proti bolj normalnim razmeram. Vlada se je namreč včeraj zaradi ugodnih epidemioloških razmer odločila za sprostitev nekaterih ukrepov. V ponedeljek se bodo tako v šolske klopi vrnili dijaki in študenti, gostinski lokali pa bodo lahko odprti dalj časa. Ob tem je na mestu poziv k nadaljevanju upoštevanja ukrepov, saj so pri nas odkrili tudi indijsko različico koronavirusa, ta pa je še bolj nalezljiva kot druge variante. Preostale teme oddaje: - V bombardiranju Gaze doslej ubitih najmanj 69 Palestincev. - Nova komenska šolska kuhinja bo oskrbovala tudi starejše. - Nogometaši Olimpije prvi finalisti pokalnega tekmovanja.
Vlada bo po posvetu s strokovno svetovalno skupino za covid, ki jo vodi Mateja Logar, odločala o nadaljnjem sproščanju omejitev. Izpolnjena sta namreč oba pogoja za prehod v rumeno fazo epidemije, tako sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe kot zasedenost bolniških postelj. Kljub izboljšanju razmer pa je pričakovati podaljšanje epidemije še za en mesec. V oddaji tudi: - Spopadi med Izraelci in Palestinci terjajo vse več žrtev, mednarodna skupnost obsoja nemire - Cepivo bo kmalu dostopno vsem - bo zainteresiranim za cepljenje omogočeno izbiranje med proizvajalci? - Cene nepremičnin so se odlepile od gospodarske rasti, a vrhunca kot pred gospodarsko krizo ne dosegajo
Izraelski obrambni minister Beni Ganc je povedal, da je vojska izvedla več 100 napadov in v Gazi uničila, tovarne, podzemne rove in stolpe. Gibanje Hamas pa je zadelo naftovod v bližini mesta Aškelon. V mestu Lod osrednjem delu judovske države so izbruhnili izgredi med Arabci in Judi, v mestu so razglasili izredne razmere V prvi informativni oddaji dneva tudi: - Vlada o sproščanju omejitev, tudi na področju kulture in športa - V Pomurju bodo dobili novo vodno zajetje
Skrbi, da bi zmanjkalo AstraZenecinega cepiva proti covidu-19 za drugi odmerek, so odveč, zagotavljajo pristojni. V oddaji tudi: - V pandemiji prekinjene nabavne verige dražijo surovine. - Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel bi prevzel vodenje Javne agencije za knjigo. - V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 20 ljudi; mednarodna skupnost poziva k prenehanju nasilja. - Hokejisti Jesenic so 13-ič osvojili naslov državnih prvakov.
Strahovi, da bi zmanjkalo cepiva proti covidu AstraZenece za drugi odmerek cepljenja, so odveč, poudarja nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Evropska komisija je napovedala, da od junija ne bo naročala dodatnih količin tega cepiva, kar pa pomeni, da bo še naprej dobavljala že prej naročene odmerke, je še pojasnil Kacin. Preostale teme oddaje: - Založniki presenečeni nad Ruplovo napovedjo kandidature za direktorja Javne agencije za knjigo - V izraelsko-palestinskem spopadu ubitih več ljudi, tudi otroci - V obnovo tudi železniški odsek med Lescami in Jesenicami
Možnost cepljenja za vse prebivalce predstavlja prelomnico, pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta in pojasnjuje, da je do zdaj primanjkovalo cepiv, odslej pa bo predvsem treba zagotoviti dovoljšen interes za cepljenje. Ob okrnjenih dobavah cepiva AstraZenece pa so odveč skrbi, da cepljeni ne bi dobili drugega odmerka. V oddaji tudi o tem: - Slovenija se približuje rumeni fazi, v tej luči od danes veljajo razrahljani ukrepi na področju gostinstva in turizma. - V ospredju srečanja evropskih zunanjih ministrov bo širjenje Unije na zahodni Balkan, kjer so pogajanja še vedno na mrtvi točki. - Policisti na južni meji so dobili okrepitve, odslej jim pomaga 21 kolegov iz Estonije, Latvije in Poljske.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Vlada je potrdila predlog sprememb svežnja davčnih zakonov, katerih glavni namen je razbremenitev dela, s tem pa pomoč gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji. Med drugim se obeta znižanje obdavčitve kapitala. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja, da ne moremo hkrati nižati davkov in se zadolževati. Vlada je tudi odločila, da največje dovoljeno število udeležencev na javnih prireditvah in shodih za zdaj ostaja deset. Še nekaj ostalih poudarkov oddaje: - Predstavniki kmetijstva razočarani nad svojim deležem pogače za okrevanje, dobili bodo le en odstotek sredstev - Duševno zdravje mladih se je med epidemijo še poslabšalo, stanje na področju pomoči skrb vzbujajoče - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila Chelsea in Manchester City
Slovenija prejema vse večje pošiljke cepiv proti covidu. Ta mesec bomo prejeli približno 450 tisoč odmerkov. Cepljenje bo pospešila tudi nova aplikacija, s katero se bo to sprostilo za vse. Slednjo naj bi prav danes predstavil pristojni minister Janez Poklukar. Vlada sinoči ni sprejela večjih sprememb ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Država se namreč še vedno nahaja v oranžni fazi. Preostale teme oddaje: - Turisti po 15-em maju v Italiji zopet dobrodošli. - Projekt nove igralnice v Kranju propadel. - Chelsea drugi finalist nogometne lige prvakov.
Umetnost preračunavanja na domačem političnem parketu prinaša nov poskus razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Vodje koalicijskih poslanskih skupin ga bodo po napovedih danes seznanili, da so zbrali 47 podpisov. Če ne bo odstopil sam, bodo predlog za njegovo razrešitev znova vložili v parlament. Preostali poudarki oddaje: - V senci političnih iger se, vsaj simbolično, začenja navečji infrastrukturni projekt pri nas. V Dekanih bodo dopoldne podpisali pogodbo za glavna dela za zgraditev drugega tira med Divačo in Črnim Kalom, vredno nekaj več kot 400 milijonov evrov. - Slovenija je še oranžna; po današnji seji vlade zato ni pričakovati dodatnih sprostitev protikoronskih ukrepov. Kulturne ustanove, ki so sicer že lahko odprle svoja vrata, opozarjajo, da je delo ob veljavnih ukrepih skoraj nemogoče. - Manchester City prvič v finalu nogometne lige prvakov; drevi za finale še Real in Chelsea
Neveljaven email naslov