Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Državni zbor je sinoči zavrnil ustavno obtožbo proti premieru Janezu Janši. ZA potrditev obtožbe je glasovalo 42 poslancev, proti pa 44. Koalicija bo zdaj skušala zbrati 46 poslanskih glasov za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. O tem bi lahko poslanke in poslanci odločali jutri. Tu so še drugi poudarki oddaje: - V državi bi takoj potrebovali najmanj 10 tisoč novih dostopnih stanovanj - Sodišče naftni družbi Shell naložilo zmanjšanje izpustov za 45 odstotkov - Zmagovalci Evropske lige nogometaši Villarreala
Državni zbor bo današnjo izredno sejo danes začel z odločanjem o predlogu, da predsednika republike Boruta Pahorja vprašajo za mnenje o predlogu ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo. Če predlog ne bo potrjen, bodo poslanci o obtožbi razpravljali danes. Za obtožbo pred ustavnim sodiščem bi morale predlagateljice, torej LMŠ, SD, Levica in SAB, zbrati najmanj 46 glasov, kar pa je malo verjetno. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Referendum o zakonski noveli o vodah bo 11. julija - Marko Ilešič ne bo več sodnik Sodišča Evropske unije v Luksemburgu - Voditelji Unije precej medli glede sprejemanja konkretnih podnebnih ciljev - Olimpija pokalni nogometni prvak
Evropski voditelji so se po nedeljskem incidentu v Belorusiji strinjali o zaprtju evropskega zračnega prostora za beloruska letala. Letalske družbe v Evropski uniji so ob tem pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo. Gre za grožnjo varnosti civilnega letalstva in mednarodni varnosti, je ob tem dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in dodal, da ne bodo dopustili igranja ruske rulete z življenji nedolžnih civilistov. Voditelji so se zavzeli tudi za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Rómana Protasjéviča. Ostale teme: - Državni zbor bo obravnaval zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. - Najnovejša raziskava o mladih v Sloveniji kaže, da se ti v povprečju prej odselijo od staršev, počutijo se politično kompetentne in pogosteje podpisujejo različne peticije. - Mineva leto dni od smrti temnopoltega Georgea Floyda.
Datum referenduma o zakonu o vodah in predloga ustavne obtožbe zoper premiera Janeza Janše ter razrešitve predsednika parlamenta Igorja Zorčiča in še kaj. To je nekaj tem, o katerih bo državni zbor predvidoma odločal ta teden na izrednih sejah. Potem ko je prejšnji teden odpadla redna seja, poslanci pa se preštevajo že nekaj časa, namreč težko z zagotovostjo trdimo, kaj se bo na koncu izcimilo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Po prisilnem pristanku potniškega letala v Minsku se pojavljajo pozivi k prepovedi letenja nad Belorusijo - o incidentu tudi na vrhu Evropske unije. V Izraelu po prekinitvi ognja s Hamasom v ospredju znova poskus oblikovanja nove vlade. Košarkarji Krke so četrtič osvojili državni pokal.
V Murski Soboti je sinoči med nogometnimi navijači vladala napetost kot še nikoli do zdaj. Privrženci NK Mura so vseh 90 minut trepetali, vzdihovali, jokali, upali in na koncu dočakali, da so prvič prav nogometaši iz Prekmurja v 30-ti sezoni nogometnega prvenstva osvojili naslov državnih prvakov. Preostale teme oddaje: - Od danes za prihod iz Slovenije v Nemčijo ni več obvezne karantene za prebolele, cepljene ali testirane - Italijanski rokerji Maneskin zmagali na Evroviziji - Karavana kolesarske dirke po Italiji danes tudi po slovenskih cestah
Epidemične razmere v državi so spodbudne. Potrjenih okužb je kar 30 odstotkov manj kot prejšnji teden. To se odslikava tudi v vse večjem sproščanju ukrepov, vendar preventivni ukrepi in pogoj PCT - torej prebolevnost, cepljenost ali testiranje - ostajajo, zato je enotno zeleno potrdilo, ki naj bi olajšalo ne le potovanja, ampak tudi obiskovanje prireditev, težko pričakovano. Naša država je začela potrebne postopke, vlada se je s tem seznanila na sinočnji dopisni seji. Preostale teme oddaje: - Včeraj protesti proti vladi in v podporo Palestini; sinoči v Ljubljani odjeknili streli - Evrski finančni ministri za nadaljevanje podpore gospodarskemu okrevanju - V Benetkah danes odprtje arhitekturnega bienala
Minulo noč se je po 11-ih dneh vsaj začasno ustavilo prelivanje krvi med Izraelci in Palestinci v Gazi. Zmago razglašata obe strani. Prizadevanja za trajnejši mir se pospešeno nadaljujejo. V oddaji še: - Od jutri ne bo več omejitve udeležencev na organiziranih javnih shodih; - Dosežen dogovor o evropskem covidnem potrdilu - Več kot 10 let po prvih naznanitvah sumov se začenja sojenje v zadevi TEŠ6
Na Bližnjem vzhodu je začelo veljati premirje. To so potrdili tako v kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot eden od voditeljev palestinskega gibanja Hamas, ki je dodal, da prekinitev ognja velja od druge ure. Spoštovanje dogovora bo nadzoroval Egipt. Druge teme: - Vlada ukinja omejitev števila udeležencev na javnih shodih in prireditvah - Dosežen dogovor o evropskem covidnem potrdilu - Začenja se sojenje v zadevi TEŠ-6
Vlada na sinočnji seji po pričakovanjih ni sprejela večjih sprememb epidemioloških ukrepov. Tisti, ki so preboleli covid in dobili vsaj en odmerek cepiva, bodo od sobote prosto vstopali v državo. Precej bolj bosta odmevni kadrovski odločitvi vlade. Ena je imenovanje Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije za knjigo. Nekdanji zunanji minister je zainteresiran za ta položaj zaradi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Druga kadrovska odločitev vlade je imenovanje Ivana Simiča za vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave. Simič, ki se tako po 14-ih letih vrača na to funkcijo, napoveduje poenostavitev davčnih postopkov in digitalizacijo. Slovenski vojaki so na poti iz Afganistana; državni zbor se bo še seznanil s tem. V športu pa: o naslovu nogometnega prvaka bo odločil neposredni dvoboj med Muro in Mariborom.
Sinočnja seja vlade je prinesla predvsem odločitve na kadrovskem področju. Novi vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo je tako postal Dimitrij Rupel. Mesto vršilca dolžnosti direktorja Finančne uprave pa bo odslej zasedal Ivan Simič. Preostale teme oddaje: - Določeni skupini prebolevnikov covida odslej vstop v državo omogočen brez testa ali karantene. - Ob svetovnem dnevu čebel vam predstavimo prav poseben čebelnjak. - Nogometaši Olimpije zapravili možnost osvojitve naslova državnih prvakov.
Za prehod v zeleno fazo moramo v tedenskem povprečju število okužb zmanjšati za 150. Dodatnih sproščanj ukrepov tako danes od vlade ni pričakovati, ta pa naj bi odločila o predlogu svetovalne skupine za cepljenje, da bi prebolevnike po novem cepili čim prej po preboleli bolezni. V oddaji tudi: - V reformnem delu slovenskega načrta za okrevanje vlada predlaga, da bi okoljevarstvena dovoljenja izdajali zunanji izvajalci - Zunanji ministri članic Evropske unije so, z izjemo Madžarske, podprli skupni evropski poziv k takojšnji ustavitvi nasilja med Izraelci in Palestinci, a to se nadaljuje - Danes vložitev podpisov za spremembo zakona o vodah - Ana Soklič, z njo pa Slovenija, je ostala brez evrovizijskega finala
Vlada bo danes predvidoma podaljšala veljavne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Slovenija je namreč še v rumeni fazi epidemije. Na vladni seji bi sicer lahko sprejeli priporočila strokovnje skupine za cepljenje, med drugim o tem, da bi vse, ki so preboleli koronavirusno bolezen cepili čim prej, napozneje osem mesecev po koncu bolezni. V oddaji tudi: - Zunanji ministri Unije pozivajo k premirju na Bližnjem vzhodu - Država bo primaknila sredstva za prizidek šole na Otočcu - Priložnost za nogometaše Maribora, da osvojijo naslov državnih prvakov
Proces Brdo-Brioni je prinesel skupen poziv k čimprejšnji širitvi Evropske unije na zahodni Balkan, ne pa tudi omembe nespremenljivosti meja na Balkanu. Zahtevno, a uspešno, je srečanje ocenil gostitelj, predsednik Pahor. A kot dodajajo analitiki, je Slovenija, kljub uspehom pri spodbujanju dialoga, zamudila vlak za mesto ključne povezovalke med regijo in Unijo. Preostale teme: Evropski zunanji ministri danes o spopadih med Izraelom in Hamasom; a med članicami Unije različni pogledi na konflikt, ki je v dveh tednih zahteval že več kot 200 življenj. Pravna mreža za varstvo demokracije po neuradnih informacijah na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo proti direktorju Urada vlade za komuniciranje Urošu Urbaniji zaradi zlorabe položaja. Muzeji danes praznujejo in odpirajo svoja vrata.
V skladu z rumeno fazo epidemije se danes sproščajo še nekateri omejitveni ukrepi. V srednje šole odhajajo vsi dijaki hkrati, gostilne so lahko odprte dlje, na športna prizorišča se vračajo navijači. Medtem vse bolj skrbi premajhno zanimanje za cepljenje. Preostale teme oddaje: - Državni zbor pred jutrišnjo obravnavo ustavne obtožbe premierja Janše o zahtevi za pridobitev mnenja predsednika republike. - Pahor bo na Brdu pri Kranju gostil voditelje vseh držav Zahodnega Balkana; napoveduje sprejetje skupne izjave o evropski perspektivi regije. - Združene države Amerike blokirajo izjavo Varnostnega sveta o nasilju v regiji, od minulega ponedeljka ubitih 207 ljudi, v Gazi samo včeraj več deset.
Neveljaven email naslov