Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
V olimpijskem Tokiu je košarkarski turnir začela tudi slovenska reprezentanca, ki se meri z Argentino, olimpijsko zmagovalko iz Atem leta 2004. V oddaji tudi: - Od danes morajo gostinci, hotelirji ter organizatorji sejmov in kongresov preverjati, ali gosti za vstop v notranje prostore izpolnjujejo vsaj enega od pogoja PCT. A aplikacijo, ki bi oljašala preverjanje, še ne deluje. - Ob vsej hrvaški obali od danes veljajo strožji protikoronski ukrepi. Množičnih prireditev se bodo lahko udeležili le tisti, ki bodo predložili evropsko digitalno potrdilo. - V domovih za starejše huda kadrovsak stiska
Izpolnjevanje pogoja PCT morajo od danes pri gostih med drugim preverjati tudi gostinci in lastniki nastanitvenih obratov. Ker aplikacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki naj bi delo olajšala, še vedno ne deluje, bodo morali izpolnjevanje pogojev preverjati na podlagi tiskanih ali elektronskih dokazil. Preostali poudarki oddaje: - Strožje epidemične omejitve od danes tudi v županijah ob hrvaški obali. - Tunizijo zajela huda politična kriza, opozicija poudarja: gre za državni udar. - Za uvod tretjega tekmovalnega dne v Tokiu uspešna Bojan Tokič in Kaja Kajzer.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Danes se uradno začenjajo poletne olimpijske igre v Tokiu. V luči boja proti pandemiji koronavirusa jih zaznamuje nov, nekoliko spremenjen moto »Hitreje, višje, močneje, skupaj!«. Vsi seveda upamo, da bodo velik pečat na igrah pustili tudi slovenski športniki. Med njimi so namreč glavni favoriti za medalje v svojih disciplinah. Preostali poudarki oddaje: - Na vrhu slabe banke bosta sedela Janšev in Počivalškov človek. - Okoljski ministri skupine G20 v Neaplju o nalogah, ki jih čakajo za podnebno konferenco v Glasgowu. - V nogometni konferenčni ligi minimalna zmaga Olimpije in visok poraz Maribora.
Zgodaj popoldne se bo v Tokiu začela otvoritvena slovesnost, s katero se bodo tudi uradno začele letošnje olimpijske igre. Že zdaj so neizbrisno zaznamovane s koronavirusom, pri tem pa upamo, da bodo svoj pečat pustili tudi slovenski športniki. Med njimi so namreč glavni favoriti za medalje v svojih disciplinah. Preostali poudarki oddaje: - Od ponedeljka pogoj PCT obvezen na vseh javnih dogodkih, shodih in prireditvah. - V zdravstvu na Severnem Primorskem poudarjajo: cepljenje je pot proti izstopu iz krize. - Na Brdu pri Kranju se bodo sešli ministri za evropske zadeve.
Koronavirus se pri nas znova vse hitreje širi, v torek so pristojni namreč potrdili 111 novih okužb, kar je največ po 15-em juniju. Dvomov o tem, kaj to pomeni, ni več, pravi vodja inštituta za javno zdravje Milan Krek. Pristojni na čelu z zdravstvenim ministrom Janezom Poklukarjem zato ponavljajo pozive, naj se s cepivom čimprej zaščitimo pred covidom. Pozivom k cepljenju se pridružuje tudi Gospodarska zbornica Na Mirni bodo vendarle dobili obvoznico mimo občinskega središča Nogometaši Mure v kvalifikacijah za ligo prvakov doma remizirali z Ludogorcem
Evropska komisija je v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah Unije opozorila na slabšanje svobode in pluralizma medijev v Sloveniji. Bruselj je zaskrbljen tudi zaradi neimenovanja delegiranih tožilcev iz naše države in ker vlada še vedno ni zagotovila financiranja Slovenske tiskovne agencije. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Nizka precepljenost v Sloveniji slab obet za pandemično jesen - Vesolje očitno postaja nova turistična destinacije za petičneže - Košarkarji Milwaukeeja postali prvaki lige NBA
V Sloveniji na področju vladavine prava obstajajo resne skrbi, zlasti glede neodvisnosti tožilstva in medijev v poročilu o vladavini prava pri nas ugotavlja Evropska komisija. Na zunanjem ministrstvu napovedujejo, da bodo poročilo poglobljeno preučili. Pravosodno ministrstvo pa je v odzivu zgolj sporočilo, da je v začetku mesece objavilo nov poziv za evropska delegirana tožilca. Znova je bilo slišati tudi poziv Bruslja naj vlada zagotovi financiranje Slovenske tiskovne agencije. Preostali poudarki oddaje: - Veselinovič: Ukom v poslani končni različici pogodbe ni upošteval nobenih pripomb. - Franc Dover je nepreklicno odstopil s položaja neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora DUTB. - Mariborska mobilna cepilna enota danes znova na pot.
Potem ko je ministrstvo za infrastrukturo Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško, se začenja umeščanje objekta v prostor. To naj bi trajalo pet let, med drugim mora biti sprejet nov državni prostorski načrt. Ob tem se postavlja vprašanje, kdo je politiki dal zeleno luč za jedrsko energijo. Javne razprave o tem ni bilo. JEK 2 je umeščen v prejšnji teden potrjeno dolgoročno podnebno strategijo, toda ko je bila ta v javni razpravi, v njej ni bila predvidena graditev nove nuklearke, poudarja stroka. Preostale teme oddaje: - Prva razprava o novem evropskem podnebnem svežnju danes in jutri na Brdu pri Kranju. - V pričakovanju drugega poročila o vladavini prava v članicah Unije kritike, da gre za še enega brezzobega tigra. - Slabša samopodoba otrok kot ena od hujših posledic pogostejše uporabe računalnikov in pametnih telefonov med epidemijo.
Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je tudi uradno zmagovalec 108-e dirke po Franciji, sinoči je na Elizejskih poljanah v Parizu zadonela Zdravljica. V zadnji etapi od Chatouja do Elizejskih poljan je varno prečkal ciljno črto v glavnini in se v zgodovino vpisal kot najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Tako kot lani je osvojil tri prestižne majice. Preostale teme oddaje: - Na Štajerskem, Koroškem in v Posavju škodo povzročali močan veter in nalivi. - V Angliji odtegujejo pandemični pas; nošenje mask ni več obvezno, spet odprli restavracije in gledališča. - Tamara Zidanšek v Lozani v Švici osojila svoj prvi WTA turnir.
Po treh tednih in več kot 3 tisoč 400 prevoženih kilometrih bo slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar na današnji paradi šampionov rumeno majico drugič zapored pripeljal v Pariz. Zmago v skupnem seštevku dirke je potrdil z 8-im mestom na včerajšnji posamični vožnji na čas. Preostali poudarki oddaje: - Poplave prizadele tudi dele Avstrije, Angela Merkel napovedala pomoč prizadetim območjem v Nemčiji - V Franciji množični protesti proti napovedanim zaostritvam ukrepov - Zlata palma francosko-belgijskemu trilerju Titan in režiserki Julie Ducournau
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Parlamentarne poslanske skupine so v skupni izjavi pozvale državljane k cepljenju proti koronavirusni bolezni. Pozivu se je pridružil premier Janez Janša in poudaril, da ob zadostni precepljenosti jeseni za cepljene, prebolevnike in testirane ne bo omejitev v javnem življenju. Ob tem je napovedal, da sredi avgusta hitro testiranje ne bo več brezplačno. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta zavrnil zakon o nalezljivih boleznih - Od danes mogoče koristiti nove bone v turizmu, gostinstvu, kulturi in športu - Nogometaši Maribora in Domžal napredovali v drugi predkrog konferenčne lige
Državni zbor je ob vnovičnem odločanju zavrnil novelo zakona o nalezljivih boleznih. Proti so glasovali tudi koalicijski poslanci. Ob tem so odločanje o demografskem skladu zamaknili na jesen. V oddaji boste med drugim slišali tudi: - Jeseni strogo upoštevanje pogoja PCT - Nemška kanclerka in ameriški predsednik za krepitev odnosov med državama
Državni zbor bo danes glasoval o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Če bo potrjen, sindikati napovedujejo referendum. Po vetu državnega sveta pa je pred poslanci tudi vnovično odločanje o zakonski noveli o nalezljivih boleznih. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za vstop v Slovenijo brez karantene od danes velja pogoj PCT - Med ključnimi izzivi Slovenije prilagoditev energetsko intenzivne industrije - V Bolgariji tudi po predčasnih volitvah nadaljevanje politične nestabilnosti - Na dirki po Franciji pred kolesarji še ena peklenska gorska etapa
Opolnoči so začela veljati nova pravila na meji. Vstop v Slovenijo brez karantene je tako od danes mogoč le še ob predložitvi dokazil o prebolelosti covida-19, cepljenju ali testiranju. Med izjemami so otroci do 15-ega leta, dvolastniki in tranzitni potniki, ne pa tudi dnevni migranti. Oddaja prinaša tudi: - Poslanci glede demografskega sklada razdeljeni - Največji izziv podnebnega načrta Unije prometna onesnaženost - Novi lastniki v prenovo Medijskih Toplic
Neveljaven email naslov