Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Državni zbor je včeraj zavrnil še enega kandidata za ustavnega sodnika, tokrat je premalo glasov dobil Janez Kranjc. To je skupaj z zavrnitvijo zakona o vodah na referendumu in vetom državnega sveta na zakon o nalezljivih boleznih dalo krila opozicijskemu četverčku SD, LMŠ, Levica in SAB, ki znova razmišlja o nezaupnici vladi. Ostale teme: - Turizem po nezadovoljstvu z interventnim zakonom še naprej pričakuje pomoč države. - Koroška bi lahko v Otiškem Vrhu dobila lesno-predelovalni center, nato bi podobne vzpostavili še drugje po državi. - Nogometaši Mure so v kvalifikacijah za ligo prvakov napredovali v drugi krog. Na Touru pred Pogačarjem ena od najtežjih preizkušenj.
Po nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah se v poslanskih klopeh znova merijo moči. Tako opozicija kot koalicija se spopadata s težavami pri zagotavljanju 46-ih glasov, ki pa bodo odločilnega pomena tako pri morebitni vnovični vložitvi nezaupnice vladi kot pri odmevnih glasovanjih, ki so v Državnem zboru napovedana v prihodnjih dneh. Druge teme: - Jaroš Britovšek novi direktor Obveščevalno-varnostne službe - Največji izziv evropskega podnebnega svežnja ostaja prometna onesnaženost - Mura s 6 proti 0 odločno v drugi krog kvalifikacij za Ligo prvakov
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Volivci so z veliko večino glasovali proti noveli zakona o vodah, kažejo neuradni izidi včerajšnjega referenduma. Po preštetih 99,90 odstotka glasovnic je proti glasovalo skoraj 87 odstotkov tistih, ki so prišli na referendumu, za uveljavitev novele pa trinajst odstotkov. Glas je oddalo več kot 780 tisoč volivcev, volilna udeležba je bila skoraj 46-odstotna. Preostale teme oddaje: - Iran poziva Unijo naj se opredeli do Janševega govora, Unija odgovarja: Janševe besede ne predstavljajo stališča povezave. - Na Mirni kmalu na voljo več kot 70 novih stanovanj. - Italijanski nogometaši do drugega naslova evropskih prvakov.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Podrobno kot prejšnja, se tudi današnja sobota začenja prometno, predvsem za tiste, namenjene na Hrvaško. Ob vrnitvi v Slovenijo od danes tistim, ki prihajajo iz rdečih ali temnordečih držav, ni treba več v karanteno, če predložijo dokazilo o cepljenju proti covidu ali prebolelosti. Po novem vladnem odloku bo od četrtka za vse, ki vstopajo v Slovenijo, ne glede na to, iz katere države prihajajo, obvezen pogoj PCT: torej preboleli, cepljeni ali testirani. V oddaji tudi: - Pred jutrišnjim referendumom velja volilni molk, pristojni bodo pozorni na kršitve - Predstavniki najbogatejših držav v Benetkah brusijo globalni digitalni davek - Melodije morja in sonca bodo drevi valovile 40-ič, ob posebnem programu.
Pravosodno ministrstvo začenja nov postopek za izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca, čeprav prvi postopek še ni končan. Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta po naših informacijah naposled le dobila sporočilo vlade, da njunih imen ne bo poslala evropskemu javnemu tožilstvu. To odločitev lahko kandidata zdaj izpodbijata s tožbo. V oddaji še: - Kampanja pred nedeljskim referendumom na vrhuncu; opolnoči bo nastopil volilni molk. - Premier Janez Janša bo gostil kolege držav Višegrajske četverice: Kakšno sporočilo bodo poslali Evropi? - Španski operni zvezdnik Placido Domingo na Festivalu Ljubljana požel stoječe ovacije občinstva - Mariborski in domžalski nogometaši za las zmagali na prvih tekmah evropske konferenčne lige
Pravosodno ministrstvo naj bi še danes objavilo nov poziv za izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca, in to še preden se je končal prejšnji postopek, pri katerem je manjkala le seznanitev vlade z izbranima kandidatoma. Ostala vsebina oddaje: V Ljubljani na obisku Višegrajska četverica. Ptuj znova odpira Kino brez stropa. Mariborski in domžalski nogometaši za las dobili prvo tekmo evropske konferenčne lige.
Zdravstvene razmere vse bolj zaznamuje širjenje koronavirusne različice delta. Ali je z njo okuženih tudi več kot 50 dolenjskih maturantov, ki so bili na izletu v Španiji, še ni znano. Pred hujšim potekom bolezni tudi po okužbi s to različico sicer varuje cepljenje, cepiva mRNA celo dlje, kot so domnevali doslej, pravi imunolog Alojz Ihan. Ostale teme: - Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vodah se danes izteka tridnevno predčasno glasovanje, ki je v znamenju visoke udeležbe. - Na Madžarskem je začel veljati sporni zakon, ki prepoveduje širjenje homoseksualnih vsebin mladoletnim; mnenja se krešejo tudi v Italiji, ki sprejema zakon proti homo-trans-fobiji in diskriminaciji. - Angleški navijači so se razveselili zgodovinske prve uvrstitve svoje nogometne reprezentance v veliki finale evropskega prvenstva.
Državni zbor bo danes nadaljeval obravnavo predloga zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Vrednost predvidenih sredstev, ki bi jih dobili v turizmu, športu, kulturi in drugih panogah, prizadetih zaradi epidemije, se je iz prvotnih dobrih 600 milijonov evrov skrčila za več kot polovico: na 240 milijonov evrov. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Vladavina prava in temeljne pravice na Madžarskem in Poljskem vnovič na tnalu evropskih poslancev - Po največjem kibernetskem napadu več kot tisoč podjetij po svetu ustavilo poslovanje zaradi zaklenjenih blagajn - Italijani po enajstmetrovkah prek Španije do finala evropskega nogometnega prvenstva; drevi v boj še Angleži in Danci
Večkrat javno predstavljen program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bo premier Janez Janša danes razgrnil še v Evropskem parlamentu. A okrevanje stare celine po epidemiji, njena strateška avtonomnost ter denimo razprava o širitvi Unije na Zahodni Balkan se bodo po napovedih morale umakniti razpravi o nekaterih odprtih vprašanjih. Premier prihaja v Strasbourg v pregretem političnem ozračju, k ohlajanju katerega zagotovo niso prispevali Janševi spori z organi Evropskega parlamenta oziroma vidnejšimi posamezniki v njem. Preostale teme oddaje: - Negotova epidemična jesen: svetovalna skupina za covid ne bo predlagala dodatnih sproščanj. - Najpomembnejši filmski festival na svetu znova 'iz oči v oči': v Cannesu bodo danes razgrnili rdečo preprogo. - Zvečer na Wembleyju prvi polfinalni boj letošnjega Eura: Italijani se bodo pomerili s Španci.
Premier Janez Janša bo danes predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. V političnih skupinah socialnih demokratov, liberalcev, zelenih in levice so napovedali ostre kritike Janše, predvsem zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, Janševega odnosa do medijev in njegove podpore Madžarski v razpravi o spornem zakonu, ki po oceni Evropske komisije diskriminira skupnost LGBT. Zeleni so pred začetkom zasedanja pred plenarno stavbo napovedali protest. Preostale teme oddaje: - Svetovalna skupina za covid vladi ne bo predlagala dodatnega rahljanja ukrepov - Nemčija bo državam Zahodnega Balkana podarila 3 milijone odmerkov cepiva proti covidu - Ptujski mestni svetniki brez epiloga o tem, ali odpadno blato v Pivoli izvira iz ptujske čistilne naprave
Slovenski košarkarji so se prvič v zgodovini uvrstili na olimpijske igre, ki bodo tokrat v Tokiu. Sinoči so v Litvi premagali gostitelje s 96:85 in tako uresničili sanje številnih generacij košarkarjev, ki jim to ni uspelo. Reprezentanca z Luko Dončičem na čelu je tako med državami, ki se bodo potegovale za olimpijske kolajne. Preostale teme oddaje: - Premier Janša danes v državnem zboru o prednostnih nalogah predsedovanja Svetu Unije, jutri v Strasbourgu. - Dodatne sprostitve ukrepov: v trgovinah brez omejitve števila strank; brez maske ob pogoju PCT v gostilne ter na kulturne in športne dogodke. - Američani dan neodvisnosti praznovali bolj sproščeno kot lani; kljub temu v ospredju pandemija.
Slovenskim košarkarjem je uspel zgodovinski podvig. V finalu kvalifikacijskega turnirja v Kaunasu so premagali Litvo s 96:85 in bodo prvič v zgodovini nastopili na olimpijskih igrah v Tokiu. Najboljši strelec Slovenije Luka Dončić, ki je dosegel trojni dvojček. Preostale teme oddaje: - Mednarodne medijske organizacije bodo predstavile poročilo o medijski svobodi v Sloveniji - Danes nove sprostitve ukrepov, med drugim v trgovskih in storitvenih dejavnostih - V Mekinjskem samostanu v Kamniku odprli zeliščni vrt, ki ga je orisal že Valvasor
Savojske alpe so bile včeraj v senci izjemnega napada Tadeja Pogačarja na osmi etapi Francoske pentlje, na čelu katere se je zdaj znašel. Lani je rumeno majico oblekel tik pred koncem Toura, letos jo bo moral braniti še 14 dni. Drugi poudarki Jutranje kronike: Hojs v Bruselj poslal opravičilo za izjavo pred bruseljskimi nvinarji Hitro širjenje koronavirusne različice delta v Rusiji Na festivalu gorniškega filma slavil poljski film Senca stene
Prvi julijski konec tedna kot običajno prinaša dopuste in s tem tudi zastoje na cestah, predvsem na mejnih prehodnih na južni meji. Za vse, ki se odpravljate od doma, najprej informacije, katerim mejnim prehodom se je smiselno izogniti: Razlog za zastoje je tudi preverjanje covidnih potrdil na meji. Ta so namreč obvezna, če želite vstopiti na Hrvaško. Poleg tega pa še opozorilo: po novem se ob vračanju iz tako imenovanih temno rdečih držav, med katerimi so tudi Egipt, Tunizija in Velika Britanija, ni več mogoče izogniti 10-dnevni karanteni. Niti če ste cepljeni, imate negativen izvid testa na koronavirus ali ste covid-19 že preboleli. Druge teme: Morebitno pogojevanje državne pomoči s cepljenjem razburja Hrvate Danes svoj dan praznujejo rudarji Španija in Italija prvi polfinalistki evropskega prvenstva v nogometu
Neveljaven email naslov