Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


Jutranja kronika

11604 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

20.06.2016


Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.

Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:

»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«

Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

 

Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:

 

Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.

 

Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.

Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:

 

Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:

»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«

 

Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:


Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.


08.06.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


08.06.2021

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


07.06.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


07.06.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.06.2021

Slovenija vse bližje oranžni fazi po evropskih kriterijih

Evropski covidni zemljevid je vse bolj oranžno obarvan, saj se razmere na celini izboljšujejo. Slovenija sicer ostaja v rdečem, a je vse bližje oranžni fazi po evropskih kriterijih. K padanju števila okužb prispeva predvsem vse več cepljenih, kot pravi Leon Cizelj z inštituta Jožef Štefan, pa je pomembno tudi naše obnašanje. Kot je še dejal Cizelj, bi oranžno fazo lahko dosegli v drugi polovici tega meseca, zeleno pa sredi avgusta. Druge teme: V Nemčiji še zadnje deželne volitve pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami V Novi Gorici končan letošnji Festival literature sveta Fabula Hokejisti Kanade in Finske drevi znova za naslov svetovnega prvaka Oblačno bo s padavinami predvsem v drugi polovici dneva


05.06.2021

Za vstop v državo od danes zadošča negativen hitri test

Prvi pravi poletni konec tedna vabi v turistične destinacije. V pričakovanju evropskega zelenega digitalnega potrdila se sproščajo omejitve tudi na mejah. Od danes tako za vstop v državo zadošča negativen hitri test na koronavirus. V oddaji tudi: Promocija cepljenja v Združenih državah: od brezplačnih vstopnic za tekme pa vse do loterije za cepljene. Svetovni dan okolja: najrazvitejše države največ sredstev namenile letalskim prevoznikom in avtomobilskim podjetjem. Luka Dončič še ni popeljal Dallasa v drugi krog končnice.


04.06.2021

Otroški dodatek odslej le na podlagi dohodka, ne pa premoženja družine

Pristojni minister Janez Cigler Kralj bo danes podrobno predstavil spremembe na področju družinske in socialne politike. Pri izračunu otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca ter malice in kosila po novem ne bi več upoštevali premoženja družine, ampak zgolj dohodek. Premoženje pa se bo še vedno upoštevalo pri denarni socialni pomoči, subvenciji najemnine in varstvenem dodatku. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo razglasili ustavni zakon o pravici do uporabe znakovnega jezika - Svet Evrope opozarja slovenske oblasti na kršitve svobode medijev - Ob svetovnem dnevu krvodajalstva se začenja pobuda Daruj energijo za življenje


04.06.2021

Kaj prinašajo spremembe družinske in socialne politike?

Vrstijo se odzivi na napovedane spremembe družinske in socialne politike. Osrednje novosti se nanašajo zlasti na socialne pravice in izračun višine otroškega dodatka. Pri tem po novem ne bi več upoštevali premoženja, ampak le družinski dohodek. Druge teme: - Pahor v Bruslju s predsedniki osrednjih institucij Evropske unije: bodo odprli tudi vprašanja svobode medijev, financiranja STA in evropskih tožilcev? - Po današnji razglasitvi ustavnega zakona vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo - Ernest Gortan še naprej vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice


03.06.2021

Nova sproščanja ukrepov, predvsem v turizmu

Vlada je na včerajšnji seji sprostila nekatere protikoronske omejitvene ukrepe, predvsem v turizmu. Novosti so tudi pri vstopanju v Slovenijo, za kar bo po novem zadostoval negativen hitri test. Popoln prehod v zeleno fazo bi lahko po epidemičnih razmerah dočakali v drugi polovici meseca. Na gospodarskem ministrstvu še danes zbirajo pripombe na predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu po epidemiji. Kot je razvidno iz dveh osnutkov predloga zakona, bo država za ukrepe iz tega naslova namenila 365 milijonov evrov. Ostali poudarki oddaje: Slovenska tiskovna agencija praznuje 30-letnico v zahtevnih in negotovih časih ter ob pomoči donacij Izraelu se obeta novo politično obdobje. Yair Lapid, vodja opozicije, je tik pred iztekom mandata predsedniku Ruvénu Rívlinu sporočil, da mu je uspelo sestaviti novo vlado.


03.06.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


02.06.2021

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


02.06.2021

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


02.06.2021

Butik Slovenija - stranpoti slovenskega turizma

Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič.


01.06.2021

Nova KBM v madžarskih rokah

Madžarska banka OTP je podpisala pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža Nove KBM. Tako bo postala največja bančna skupina v Sloveniji, lani je namreč kupila tudi SKB, in bo s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem prehitela zdaj vodilno skupino NLB. V oddaji tusdi: - Evropsko javno tožilstvo, ki bo skrbelo za preganjanje goljufij in zlorab evropskih sredstev, danes začenja delo, a brez delegiranih tožilcev iz Slovenije. Vladno odločitev, da razveljavi postopek imenovanja, bo danes obravnaval državnotožilski svet. - Poslanke in poslanci bodo pretresali predlog razpisa posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o Demografskem skladu. Po mnenju opozicije vladni načrti ne rešujejo financiranja pokojnin. - Kljub umirjanju epidemije naša največja bolnišnica še vedno težko opravlja redni program, kaj šele da bi lahko nadomeščali izpad storitev oziroma se lotili skrajševanja čakalnih vrst. Ob tem jih skrbijo še nove nižje cene obravnav covidnih bolnikov.


01.06.2021

Primat NLB v slovenskem bančništvu prevzema madžarska OTP

Slovenskemu bančnemu sektorju se obetajo velike spremembe. Madžarska banka OTP bo namreč po SKB banki prevzela tudi Novo KBM. S tem bo s prestola največje banke v Sloveniji po dveh desetletjih izrinila NLB. Preostale teme oddaje: - Marko Pokorn o cepljenju otrok in mladostnikov: storiti moramo vse, da se bodo jeseni vrnili v šole. - Delovati začenja Evropsko javno tožilstvo, a brez slovenskih predstavnikov. - Velenjska plaža zaživela v novi podobi.


31.05.2021

V katero smer gredo odnosi med koalicijo in opozicijo?

V tednu ali dveh bo morda bolj jasno, v katero smer bodo šli odnosi med koalicijo in opozicijo ter ali bo koalicija res znova poskusila razrešiti predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča, kot je napovedala po petkovem že drugem neuspehu. Politični pogledi na dogajanje v državi ostajajo povsem nasprotujoči, opozicija pa bo s svojim vztrajanjem pri predčasnih volitvah očitno vse več stavila na proteste. Drugi poudarki: - Predsedniki Portugalske, Nemčije in Slovenije pozvali k enotnosti Unije v spopadanju s pandemijo in drugimi izzivi - Oddaja Studio ob 17ih že 45 let omogoča argumentirano soočanje različnih pogledov - Slovenski odbojkarji na tretji tekmi lige narodov premagali aktualne svetovne prvake Poljake


31.05.2021

V tem tednu morda bolj jasno, v katero smer bodo krenili odnosi med koalicijo in opozicijo

Po petkovem množičnem protivladnem protestu, predvsem pa po vnovičnem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča bodo v tem tednu morda znane nadaljne poteze koalicije. Opozicija vztraja, da so edina rešitev za nastalo situacijo predčasne volitve, koalicija ponavlja, da vlada dela dobro. Oddaja med drugim prinaša tudi te poudarke: - V štirih največjih hrvaških mestih dobili nove župane - V Rušah bo most čez reko Dravo zaradi obnove leto in pol zaprt za ves promet - Slovenski odbojkarji v ligi narodov boljši tudi od Poljakov, Košarkarji Cedevite Olimpije 18-ič državni prvaki


30.05.2021

Predsedniki Slovenije, Nemčije in Portugalske o izzivih Evropske unije

Predsednik republike Borut Pahor bo danes na Brdu pri Kranju gostil nemškega in portugalskega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja in Marcela Rebela de Sousa. Govorili bodo o Evropski uniji in izzivih, s katerimi se ta sooča, ter o slovenskem predsedovanju Svetu Evrospke unije v drugi polovici tega leta. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Hrvaški volivci v drugem krogu izbirajo tudi novega župana Zagreba - Ob dnevu multiple skleroze v Sloveniji opozorila o pomanjkanju fizioterapevtskih obravnav - Ligo prvakov osvojili nogometaši londonskega Chelsea


29.05.2021

Protivladnega protesta v Ljubljani naj bi se udeležilo 40 tisoč ljudi

Odmeva včerajšnji množični protivladni shod v Ljubljani, na katerem se je po oceni policije zbralo več tisoč protestnikov, po neuradnih ocenah jih je bilo 40 tisoč. Udeleženci protesta so zahtevali padec vlade. Protest, ki je minil brez neredov, je premier Janez Janša označil za protislovensko vstajo. V Jutranji kroniki tudi: - Zorčič ostaja na čelu državnega zbora: kaj še lahko stori koalicija, da bi ga razrešila? - Republikanci so preprečili neodvisno preiskavo januarskega vdora v ameriški kongres - Zvečer za prestol lige prvakov boj med nogometaši Manchester City-ja in Chelsea-ja


28.05.2021

Danes nov poskus koalicije za razrešitev predsenika parlamenta

Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji predvidoma razpravljali o predlogu za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Za razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. To točko pa utegnejo umakniti z dnevnega reda seje, če bo koalicija danes ugotovila, da za Zorčičevo razrešitev nima dovolj glasov. Tu je še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Na današnjem protivladnem protestu v Ljubljani najbrž rekordna udeležba - Na Hrvaškem od polnoči veljajo milejši protikoronski ukrepi - Desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let Damijanu Šinigoju


Stran 106 od 581
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov