Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Pred četrtkovim vnovičnim zaprtjem države so se pojavila številna ugibanja o tem, ali bo zaustavitev javnega življenja zares trajala samo 11 dni. Vodja vladne svetovalne skupine Mateja Logar je za sinočnje Odmeve zagotovila, da zaprtja ne bodo podaljševali in da bomo ne glede na razmere v državi 12-ega aprila prešli na ukrepe v skladu z vladnim semaforjem. Že od včeraj pa je močno oteženo prehajanje državne meje, kar je sprožilo številne pravne pomisleke. Notranji minister Aleš Hojs je v zvezi s tem sinoči pojasnil, da odhoda iz države posamezniku ni mogoče preprečiti, bodo pa policisti izdajali globe za neupravičeno prehajanje meje. Razlog za oster režim na meji pa je po Hojsovih besedah povečanje števila hospitaliziranih bolnikov z območja nekdanje Jugoslavije, o čemer da ga je nedavno osebno obvestil zdravstveni minister Janez Poklukar.
April se bo začel s popolnim zaprtjem države - od šol do nenujnih trgovin in storitev. Do 12-ega aprila bomo s tem poskušali omiliti tretji val epidemije in preprečiti zlom zdravstva. Že od polnoči pa je še močneje priprta državna meja. V vse sosednje in večino evropskih držav, pa tudi balkanske, ni več mogoče potovati. Potovanja in javno življenje omejujejo tudi drugod po Evropi. Ostale teme: -Tonin potrdil, da bo koalicija za predsednika parlamenta skušala izvoliti Jožefa Horvata, a glasov utegne biti premalo. - Sueški prekop je znova prevozen. - Čez dan bo sončno in topleje.
Ob tretjem valu epidemije nas čaka 11-dnevna ustavitev javnega življenja, ki se bo začela v četrtek. Od prvega aprila bodo zaprte vse nujne trgovine in storitve, prepovedano bo zbiranje ljudi, pa tudi prehajanje med regijami - razen na velikonočno nedeljo, med izjemami za prehajanje regijskih meja bodo tudi prebolevniki, cepljeni proti covidu in tisti z negativnih PCR testom na virus. Ob tem bodo zaščitne obrazne maske znova obvezne na vseh javnih mestih, tudi na prostem. Od četrtka bo pouk za vse šolarje znova potekal na daljavo, navodila pristojnega ministrstva bodo šole prejele danes. V oddaji tudi: - Gospodarstveniki opozarjajo na dodatno škodo zaradi vnovičnega zapiranja države - V koaliciji preštevajo glasove za odstavitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča - Na Ormoškem bodo pospešili obnovo skoraj 40 let starega vodovodnega omrežja
Danes se bo končala sezona svetovnega pokala v zimskih športih, Nika Križnar, bo že čez nekaj manj kot eno uro lovila veliki kristalni globus med skakalkami, ki so v Čajkovskem že opravile z ekipno tekmo, na kateri so osvojile drugo mesto. Tudi v Planici bo zadnji dan sezone dvojni program in če so bile novice iz doline v minulih dneh večkrat nenavadne, zadnji dan 42-te sezone veliko obeta. Preostale teme oddaje: - Najprej posvet pri predsedniku Pahorju, zatem pa odločitev vlade o novih ukrepih - Savdska Arabija s predlogom premirja v Jemnu - Kristjani praznujejo cvetno nedeljo
Z vrha letalnice bratov Gorišek skakalci letos žal ne bodo videli morja slovenskih in drugih zastav, a Robert Hrgota, selektor slovenskih skakalcev, je jasen, da je pogled naših orlov na današnji tekmi usmerjen na sam vrh. Preostali poudarki oddaje: Strokovna skupina za covid danes vladi predstavlja predloge novih ukepov Raziskava italijanskih znanstvenikov: odprte šole ne vplivajo na širjenje epidemije V načrtu za okrevanje in odpornost okleščena sredstva za kmetijstvo
Glede na projekcije in številke smo po besedah vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar na začetku tretjega vala epidemije. Stroka med dodatnimi ukrepi ne izključuje popolnega zaprtja države, odločitev naj bi bila znana v nedeljo. Od danes sicer v obalno-kraški, goriški in koroški regiji znova velja omejitev gibanja na regijo. Nočna omejitev gibanja po vsej državi traja od 22-e do 5-e ure. Preostale novice: Voditelji Unije so na vrhu pozvali k pospešitvi cepljenja. Danes bo v Evropskem parlamentu pod drobnogledom vladavina prava v Sloveniji; sodelovala bosta tudi premier in minister za kulturo. Planiški praznik za gostince v zgornjesavski dolini letos pika na i finančni krizi.
Po oceni strokovnjakov smo na začetku tretjega vala epidemije.Ob tem so vse bolj polne intenzivne enote za covidne bolnike, opozarja vodja svetovalne skupine Mateja Logar. Pripravljajo predloge dodatnih ukrepov za zajezitev virusa, med njimi je tudi zapiranje države. V oddaji tudi: - Voditelji unije s pozivi k solidarnosti in sorazmernosti pri deljenju cepiv proti covidu - V Sevnici kljub pomislekom ohranjajo načrte za stadion ob bazenu - Slovenci imajo v Planici danes novo priložnost za skok na zmagovalni oder
Zaradi poslabševanja razmer so se tri regije - obalno-kraška, goriška in koroška - obarvale rdeče. Prehajanje v njih in iz njih je prepovedano. Omejitev gibanja v nočnem času bo od sobote naprej veljala med 22-to in 5-to uro zjutraj. Tu so še drugi poudarki dneva: -Voditelji članic Evropske unije danes tudi o težavah s cepivi - Na današnjem glasovanju o interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija pričakovati tesen izid - Slovenski nogometaši premagali hrvaške, danes prva tekma v Planici
Vlada je sprejela nekatere spremembe v okviru protivirusnih ukrepov. Ob slabšanju razmer se gibanje v treh statističnih regijah: obalno-kraški, goriški in koroški, znova omejuje na regijo bivanja, previdoma od sobote; med izjemami so po novem tudi precepljeni in prebolevniki. Šole ostajajo odprte po vseh državi. V vseh regijah ostaja dovoljeno zbiranje do deset ljudi, prav tako prireditve in shodi z največ desetimi udeleženci. Predvidoma od sobote bo nočna omejitev gibanja veljala med 22-o in 5-o uro. Na meji bo odslej za večno nujen PCR in ne več le hitri test na koronavirus. V oddaji tudi: - Domači strokovnjaki so podali spodbudnejše napovedi o okrevanju gospodarstva. - V Slovenskem planinskem muzeju bodo danes razkrili edinstvene ledeniške zgodbe. - Naši nogometaši so kvalifikacije za mundial začeli z zmago nad Hrvati.
V državnem zboru bo danes kar 18 ur namenjenih razpravi o interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Predlagateljice - opozicijske SD, LMŠ, Levica in SAB - mu med drugim očitajo neučinkovito ukrepanje med pandemijo, politično kadrovanje in odsotnost socialnega dialoga. To so še drugi poudarki oddaje: - Vladno sproščanje protikoronskih ukrepov malo verjetno - Na splošnih volitvah v Izraelu zmago razglasil Benjamin Netanjahu - V Planici se začenja finale svetovnega pokala v smučarskih skokih
V Planici se začenja tradicionalni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki pa bo vse prej kot tradicionalen, saj bo potekal brez gledalcev, ki so dogodek skupaj z letalci naredili za praznik. Na popoldanskih kvalifikacijah bo 13-tih slovenskih orlov. Pod Poncami bo letos drugače tudi to, da bo letalnica bratov Gorišek gostila eno tekmo več. Ostala vsebina: Kacin pravi, da bi do konca junija lahko cepili vse odrasle. Hrastnik naj bi čez dve leti dobil nov dom za starejše. Reprezentančni nogomet: člani v boj za svetovno prvenstvo, podmladek začenja evropsko.
Epidemična slika v državi se poslabšuje. Po ocenah stroke je tretji val dejstvo, vprašanje je le, kako silovit bo. Na njegovo moč bo poleg preventivnega vedenja vplivalo tudi cepljenje. Ali bo strokovna skupina po včerajšnjem sestanku vladi predlagala morebitne zaostritve protikoronskih ukrepov, za zdaj ni znano. Po neuradnih informacijah ne bo predlagala ne sproščanj ne zaostrovanj. Ostale teme: -Postopke za pridobivanje medicinskih pripomočkov naj bi poenostavili - Zunanji ministri Nata o prilagajanju zavezništva novim varnostnim izzivom - Strelski napad v Združenih državah zahteval najmanj 10 življenj - Po večini bo sončno in vetrovno
Po včerajšnjem sestanku vladne svetovalne skupine še ni uradno znano, kaj bodo strokovnjaki predlagali vladi glede na epidemične razmere, ki jih zaostruje zlasti hitro širjenje britanske različice virusa. Po nekaterih informacijah pa naj ne bi občutneje zaostrovali ukrepov, čeprav se za to zavzema vsaj del stroke. Nemčija - na primer - bo med veliko nočjo skorajda povsem ustavila javno življenje, Avstrija pa bo strožje ukrepala lokalno. Ostala vsebina: V strelskem napadu v Koloradu ubitih najmanj 10 ljudi, med njimi policist. Z vodstvom koroškega Adienta danes ministra za gospodarstvo in delo. Kočevje dobilo prenovljen center ponovne uporabe - Podstrešnico.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Prav nič poetična, kot bi na dan poezije morda pričakovali, ni koronavirusna statistika. Zakorakali smo v tretji val epidemije, sproščanja ukrepov ob začetku pomladi ne bo. Zaskrbljujoče je, da bolnišnično oskrbo potrebuje vse več mlajših, pravi vodja svetovalne skupine za covid Mateja Logar. Ali bodo potrebne zaostritve, se bo vladna skupina za covid odločila na podlagi najnovejših številk. Druge teme: - Več sto tisoč otrok in nosečnic v Južni Aziji umrlo zaradi posledic epidemije - Preizkusni kamen začetka mandata Joeja Bidna migracije na južni meji - Dve različni nogavici na svetovni dan Downovega sindroma
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Janez Cigler Kralj ostaja minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za njegov odhod je glasovalo 38 poslancev, 44 jih je bilo proti. Druge teme: - Nadaljuje se cepljenje proti covidu-19 s cepivom AstraZenece: danes po svoj odmerek tudi državni vrh. - Izteka se prvi prijavni rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. - Ameriška in kitajska diplomatska delegacija za zaprtimi vrati na Aljaski: otoplitve odnosov ni pričakovati.
Obalno-kraška regija je znova oranžna, kar s ponedeljkom znova odpira njene meje. V njeni sosedi, primorsko-notranjski regiji, bodo lahko stregli na gostinskih vrtovih. Po vsej državi še naprej ostaja veljavna nočna omejitev gibanja, je pa vlada sinoči odločila še, da so znova dovoljeni shodi do 10 ljudi. V oddaji še: - Po šolski ministrici interpelacija danes čaka ministra za delo Ciglerja Kralja, tudi on naj bi jo uspešno prestal - V pričakovanju revizijskega poročila o nabavah zaščitne opreme - Tovarno Adient v Slovenj Gradcu bodo zaprli, brez dela naj bi ostalo 430 ljudi
Neveljaven email naslov