Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Slovenija ni izkoristila vseh možnosti za nabavo dodatnih odmerkov cepiv proti covidu podjetja Pfizer. Kot so v odzivu na bruseljske dokumente poudarili na zdravstvenem ministrstvu, so si večje in hitrejše dobave namreč obetali od podjetja AstraZeneca. Ob tem so zagotovili, da primankljaja cepiva ne bo, saj da so dodatne odmerke že naročili. Drugi poudarki: - Minister Poklukar: Slovenija podpira uvedbo digitalnih kovidnih potrdil - Bo vpletanje v ameriške volitve Rusiji prineslo nove sankcije? - Bled v strategiji razvoja išče ravnotežje med prebivalci in turisti
Simona Kustec ostaja ministrica za izobraževanje. Nekaj po eni uri zjutraj je po maratonski razpravi v državnem zboru interpelacijo, ki so jo vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, podprlo 38 poslancev, 41 jih je bilo proti. Kustečeva je napovedala, da bo v kratkem ustanovila dve strokovni skupini, ki bosta ocenili posledice epidemije v šolstvu in športu ter predlagali ukrepe za sanacijo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Tudi Slovenija začasno zaustavila cepljenje s cepivom AstraZenece - Mladi v prvem valu epidemije pred računalniškimi zasloni v povprečju preživeli 7 ur na dan - Tadej Pogačar tik pred zmago na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja
Kot številne druge evropske države je zaradi pomislekov o varnosti cepiva proti covidu podjetja AstraZeneca cepljenje z njim začasno ustavila tudi Slovenija. Evropska agencija za zdravila bo o varnosti cepiva razpravljala danes, odločitev pa sporočila najpozneje jutri. Stroka sicer zagotavlja, da strokovnih zadržkov glede cepljenja ni. Drugi poudarki: - Novomeška občina zadovoljna z izkupički sodnih sporov - Pogačarja na kolesarski Dirki dveh morij do zmage loči le še vožnja na čas
Najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi in škodljive politike na področju vzgoje in izobraževanja. To sta poglavitna poudarka interpelacije zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec, ki jo bodo danes pretresali poslanci. Pričakovati je dolgo razpravo, a Kustečeva bo verjetno ohranila stolček. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Pfizer naj bi zagotovil več odmerkov cepiva od sprva predvidenih - dobili naj bi 100 tisoč odmerkov več na mesec. 10 let od začetka brutalne državljanske vojne v Siriji država razdejana, veliko trpljenje ljudi, oblastniki pa še vedno isti. Konec olimpijskih sanj za naše rokometaše, ki so bili sinoči na turnirju v Belinu nemočni tudi proti Švedom.
Delovni migranti, ki so doslej sodili med izjeme, bodo morali po novem prehajati mejo z dokazilom o negativnem testu na covid, ki pa ne sme biti starejše od sedmih dni. Enako bo od polnoči veljalo za tiste, ki mejo prehajajo zaradi pomoči, oskrbe ali vključenosti v izobraževanje ter dvolastnike in najemnike zemljišč. Druge teme: Na ljubljanskih Žalah žalna slovesnost v spomin preminulim v času epidemije Z dvojnimi deželnimi volitvami se v Nemčiji začenja super volilno leto Poraz slovenskih rokometašev proti Nemcem, kolesarja Roglič in Pogačar spet uspešna
Z današnjo veleslalomsko tekmo se začenja 60-ti pokal Vitranc. Prireditev v Kranjski Gori si je v vseh teh letih pridobila sloves ene od najboljših v svetovnem pokalu, marljivi organizatorji pa obletnice tokrat zaradi epidemije ne bodo mogli praznovati v družbi zvestih podpornikov. V oddaji še: - Stroka: Učinki cepiva proti covidu pričakovani in primerljivi s cepivi proti gripi - Sodniki po letu dni Janševe vlade z opozorili na še vedno odprte 3 ključne težave v sodstvu - Slovenski rokometaši po zmagi nad Alžirijo z Nemci za olimpijsko vozovnico
Zaradi hudih reakcij učiteljev po cepljenju proti Covidu-19 so na OŠ Mihe Pintarja Toleda v Velenju v zadnjem trenutku sinoči odpovedali celotni današnji pedagoški proces na šoli. Kot pravijo, zaradi bolniške odsotnosti manjka vsaj 26 učiteljev. Za mlajše učence so uredili nujno varstvo. Ostala vsebina: Mineva leto dni od razglasitve epidemije v Sloveniji. Svet stranke SMC za nadaljevanje konstruktivnega dela v vladi. Vlada bo naložbe v Slovensko vojsko poskušala speljati kar prek zakona o izvrševanju proračunov.
Mineva leto dni od razglasitve epidemije pri nas. Eden ključnih ukrepov pri spopadanju z njo je cepljenje. A po cepljenju zaposlenih na eni od velenjskih osnovnih šol je tam danes pouk odpovedan, saj je več učiteljev odsotnih zaradi reakcije na cepivo. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da so reakcije po cepljenju s cepivom AstraZenece običajne, bo pa posvetovalna skupina danes govorila o dilemah glede omenjenega cepiva. - Počivalšek: Svet stranke me je zadolžil za prenovo SMC-ja - Notranji ministri Evropske unije danes znova o migracijskem paktu - S prenovo Kulturnega doma v Starem trgu bodo zagotovili boljše pogoje ustvarjalcem - Današnje gregorjevo bo oblačno s padavinami
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
V enem letu od uradne razglasitve koronavirusa za grožnjo svetovnemu zdravju se je z virusom sars cov 2 okužilo več kot 116 milijonov ljudi, število smrtnih žrtev pa je preseglo 2 milijona 600 tisoč. Največ mrtvih, prek 500 tisoč, je koronavirus terjal v Združenih državah, Braziliji, Mehiki, Indiji, Združenem kraljestvu in Italiji. Podatki o smrtnosti na milijon prebivalcev pa kažejo, da so v vrhu Gibraltar, San Marino, Belgija in Slovenija. Še drugi poudarki oddaje: - Janševa vlada epidemijo podaljšala za 30 dni, policijska ura ostaja - Ali po Karlu Erjavcu odhaja tudi Zdravko Počivalšek? - Dončić s trojnim dvojčkom in Porzingis z 28. točkami zrežirala zmago Dallasa
Pred natanko letom dni generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus covid-19 razglasili za pandemijo. Slovenska vlada pa je sinoči vnovič podaljšala razglasitev epidemije pri nas še za en mesec. Ostaja tudi policijska ura, ki še naprej velja med 21-to in 6-to. - Holding Slovenske elektrarne se je poravnal za odškodnino zaradi projekta Teš 6 - Evropska agencija za zdravila bo predvidoma odobrila še cepivo podjetja Johnson & Johnson - 21 slovenskih Art kinematografov ustvarilo spletno filmsko platformo
Evropski poslanci bodo popoldne razpravljali o ogrožanju svobode medijev na Madžarskem in Poljskem ter v Sloveniji. V internem dokumentu Evropskega parlamenta so podrobneje opisani napadi premierja Janeza Janše na medije, pa tudi napadi vladnih predstavnikov na predstavnike pravosodja. Takšno obnašanje ni običajno za voditelje evropskih demokratičnih držav, piše v dokumentu. V oddaji tudi o tem: - Minister Hojs napoveduje spremembe policijske ure in podaljšanje odprtja lokalov - 10 let vojne v Siriji: Evropa pomoč pogojuje s politično tranzicijo - Slovenski rokometaši v kvalifikacijah za EURO premagali Poljake
Ob vrnitvi še preostalih dijakov v srednje šole po državi pospešeno poteka cepljenje šolnikov.Odziv učiteljev je dober, cepiva pa je dovolj. V oddaji tudi: - Gospodarstvo pričakuje nadaljnjo podporo za okrevanje po epidemiji - Nevladniki ostro proti zaostrovanju azilne zakonodaje - Rusija začenja novo diplomatsko ofenzivo v zalivskih državah
Kako prazničen bo današnji osmi marec? Za marsikatero žensko verjetno ne prav zelo. Epidemija in stopnjevanje populizma ter avtoritarnosti terjajo največji davek prav pri ženskah. Svetla točka pa so številne pogumne posameznice, ki opozarjajo na zlorabe in zatiranja. Ostale teme: - Danes se v razrede vračajo tudi dijaki ostalih letnikov srednjih šol. - Znano bo, kdo bo gradil še drugi del trase Divača-Koper. - V Združenih državah se začenja eno najbolj odmevnih sojenj, in sicer za uboj Georgea Floyda - Sončno bo in do 12 stopinj.
Osmi marec letos poudarja vlogo žensk med pandemijo, ki je spremenila njihovo življenje in delo, tudi zaradi dodatnega gospodinjskega dela in šolanja otrok na daljavo. Današnji dan sicer prinaša uradno vrnitev vseh dijakov v šole, spremenjen mejni nadzor in odprtje teras gostinskih lokalov na jugovzhodu države. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament o imuniteti treh poslancev iz Katalonije - Bodeča Neža: Najbolj seksistično izjavo je zapisal Žiga Turk - Vetrna elektrarna v Kalšah skozi referendumsko sito
Neveljaven email naslov