Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11604 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Po včerajšnjem sporočilu Evropske agencije za zdravila, da so koristi od cepiva AstraZenece še vedno večje od tveganj, je minister za zdravje Janez Poklukar pozval posvetovalno skupino za cepljenje pod vodstvom Bojane Beović, naj obravnava ugotovitve omenjene agencije in poda strokovno stališče. Beovićeva je že povedala, da Slovenija zdaj ne bo spreminjala strategije cepljenja. Cepivo AstraZenece tako ostaja rezervirano za ljudi v starosti od 60 do 65 let. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Selitev velikih tujih delodajalcev iz Slovenije bi imela lahko dolgoročno pozitivne učinke, a to je le slaba tolažba za Koroško - Mednarodni denarni sklad skuša z opozorili o gospodarski škodi prepričati o nujnosti globalnega podnebnega ukrepanja - Roglič in Pogačar po včerajšnji dvojnem slovenskem zmagoslavju pred četrto etapo skupaj na vrhu dirke po Baskiji
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Nekoliko spremenjen vladni načrt sproščanja ukrepov, ki bo znova v veljavi prihodnji teden, ko se konča začasno zaprtje države, naj bi po zagotovilih pristojnih dovoljeval vrnitev učencev v šolske klopi ne glede na epidemične razmere.Bo pri odprtju šol v pomoč samotestiranje na domu? O predlogih strokovne svetovalne skupine bo vlada previdoma razpravljala danes. Preostali poudarki oddaje: - V Medvodah bodo občani prvič sami odločali o porabi dela proračuna - Ob svetovnem dnevu zdravja v Pomurju akcija Zgêni se - Obeta se še nekaj zelo mrzlih juter, možna je pozeba
Že pred prazniki je Slovenija iz oranžne znova prešla v rdečo fazo - sedemdnevno povprečje okužb je preseglo tisoč. Precej počasneje, pa vendar stalno, se povečuje število hospitaliziranih. Preostanek tedna veljajo ostri omejitveni ukrepi - zaprtje šol in vrtcev, omejitev gibanja na regije, večina storitev ne deluje, odprte pa so med drugim trgovine z nujnim blagom, vrtnarije, prodajalne s tehničnim blagom. Kako bo od ponedeljka, bo odvisno od tega, v kateri fazi bomo. Bo pa semafor ukrepov predvidoma nekoliko posodobljen. O tem je sinoči razpravljala vladna svetovalna skupina, njene predloge bo vlada predvidoma obravnavala jutri. Preostale teme oddaje: - Študenti med najbolj prezrtimi skupinami v epidemiji: vsak četrti razmišlja o samomoru - Združene države zadržane ob začetku novih pogajanj o iranskem jedrskem sporazumu - Roglič najhitrejši v prvi etapi dirke po Baskiji, Pogačar v kronometru peti
Vladni semafor sproščanja ukrepov, ki bo po začasnem zaprtju države znova v veljavi prihodnji teden, naj bi bil nekoliko spremenjen. O tem je sinoči razpravljala strokovna svetovalna skupina za covid-19, ki zagotavlja, da se bodo šole ne glede na epidemične razmere, v ponedeljek odprle. Ostali poudarki oddaje: - Na Dunaju pogajanja o jedrskem sporazumu z Iranom - Letošnji festival Meteorita z dvema natečajema - Roglič najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Baskiji, Pogačar peti
V državi danes znova veljajo vsi ukrepi, ki jih je vlada uvedla v sklopu ustavitve javnega življenja do 12-ega aprila. Svetovalna skupina za covid bo danes pretresala morebitne spremembe vladnega semaforja sproščanja in zapiranja. Odprtje šol je predvideno za 12-ti april. Govorili naj bi tudi o odprtju teras gostinskih lokalov. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Na velikonočni ponedeljek tradicionalnega obiskovanja med verniki zaradi epidemije ne bo - Na Kosovu za predsednico države izvolili Vjoso Osmani - Istrski med edinstven na svetu, o njegovi zaščiti bo odločal Bruselj
Kristjani po vsem svetu danes praznujejo najpomembnejši krščanski praznik, veliko noč. Praznični konec tedna sicer že drugo leto zapored spremlja epidemija. Papež Frančišek bo čez nekaj ur - po velikonočni maši v baziliki svetega Petra v Vatikanu - izrekel tradicionalni blagoslov mestu in svetu "urbi et orbi". Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za en dan vnovič odpravljena omejitev gibanja na regije - Tudi Slovenija utegne ustaviti cepljenje s cepivom AstraZenece - V Bolgariji prve redne parlamentarne volitve po skoraj desetih letih
Podaljšan konec tedna, ki je pred nami, bo v znamenju poostrenih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Nadzor nad spoštovanjem veljavnih odlokov bodo poostreno izvajali tako na policiji kot tudi na zdravstvenem inšpektoratu. Do vključno 12-tega aprila je dodatno omejeno tudi prehajanje državne meje, je pa upravno sodišče v enem primeru tožniku in njegovi družini omogočilo, da kljub prepovedi potovanj v države z rdečega seznama zapustijo Slovenijo, kar bi lahko vodilo v množično vlaganje tožb. V oddaji tudi: - Nadaljevanje cepljenja proti covidu: tudi na Gospodarskem razstavišču, po ureditvi sistema naročanja - Ameriški kongres znova ograjen: v varnostnem incidentu sta bila ubita temnopolti voznik avtomobila in policist - Na današnji dan pred 70-imi leti so ustanovili Tehniški muzej Slovenije: most med preteklostjo in sedanjostjo
Slovenija ne bo sodelovala pri solidarnostnem mehanizmu za razdelitev 10-ih milijonov odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha. Medtem ko se je velika večina članic odločila tretjino svojega deleža odstopiti petim državam Unije, ki najbolj zaostajajo s cepljenjem, poleg Slovenije ne bosta izrazili solidarnosti le še Avstrija in Češka. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Del opozicije bo danes vložil ustavno obtožbo zoper premierja Janeza Janšo - Bogoslužja ob današnjem velikem petku znova brez navzočnosti vernikov - Celjski rokometaši na prvi tekmi osmine finala lige prvakov izgubili proti PSG-ju
Od danes se za 11 dni ustavlja javno življenje. Zaprti bodo vrtci, pouk bo potekal na daljavo, zaprta je večina trgovin, zapirajo terase lokalov, gibanje je omejeno na regije, na prostem je obvezno nošenje mask. Proizvodnje pa podjetja ne bodo ustavljala. V oddaji tudi: - S bo Zdravko Počivalšek vrnil v poslanske klopi? - Orban s Salvinijem in Morawieckim kuje desničarsko stranko - Začenja se velikonočno tridnevje, ki ga bo tudi letos krojila pandemija.
Koalicijskim poslancem sinoči ni uspelo razrešiti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Na glasovanju je predlog strank SDS, NSi in SMC podprlo 45 poslancev, za razrešitev bi jih potrebovali 46. Večji del opozicije rezultat vidi kot korak k predčasnim volitvam. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Ob vnovičnem zapiranju države turistične agencije odpovedujejo potovanja - Glavna nagrada Festivala dokumentarnega filma za zgodbo o transspolni deklici - Članska nogometna reprezentanca izgubila na Cipru, tista do 21 let s porazom proti Italiji končala evropsko prvenstvo
Neveljaven email naslov