Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog "tekom" spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi? Pojasnjuje Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tekom in tokom spadata med neprave predloge, prevzeli smo ju iz hrvaščine
Predlog tekom spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi?
Pravi predlogi so besede, ki so kot besedna vrsta vedno samo predlogi. V stavku stojijo pred samostalniki in ne spreminjajo svoje oblike. Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razloži s primeroma:
“Svinčnik sem dal na mizo. Svinčnik je na mizi.” Predlog na svoje oblike, kot vidimo, ni spremenil. Samostalnik miza pa jo je.
Nepravi predlogi so besede, ki so “nekoliko bolj nečimrne, saj so želele biti poleg na primer samostalnika tudi predlog,” pove sogovornica.
Večina najbrž ob besedi vrh pomisli na samostalnik moškega spola, ki pomeni najvišjo točko neke vzpetine. V stavku: “Vrh so prekrili črni oblaki.” Če pa rečemo: “Vrh Triglava stoji Aljažev stolp,” pa je beseda vrh predlog.
Tekom spada v skupino nepravih predlogov, veže se z rodilnikom. Ker je tujeroden, ga jezikovni standard odsvetuje. Raje uporabite nevtralne izbire:
- namesto tekom leta raje uporabite med letom,
- namesto tekom treh dni uporabite v treh dneh,
- namesto tekom dogodkov uporabite z dogodki.
Tudi beseda tokom je nepravi predlog. Raba pa je še bolj zaznamovana in nenavadna. “Najbrž smo tudi besedo tokom prevzeli iz hrvaščine. Zanimivo je, da tudi hrvaški jezikovni priročniki to besedo v večini kontekstov označujejo za manj primerno in jo nadomeščajo z besedo tijekom,” še konča mlada raziskovalka Manca Černivec.
Predlog "tekom" spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi? Pojasnjuje Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tekom in tokom spadata med neprave predloge, prevzeli smo ju iz hrvaščine
Predlog tekom spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi?
Pravi predlogi so besede, ki so kot besedna vrsta vedno samo predlogi. V stavku stojijo pred samostalniki in ne spreminjajo svoje oblike. Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razloži s primeroma:
“Svinčnik sem dal na mizo. Svinčnik je na mizi.” Predlog na svoje oblike, kot vidimo, ni spremenil. Samostalnik miza pa jo je.
Nepravi predlogi so besede, ki so “nekoliko bolj nečimrne, saj so želele biti poleg na primer samostalnika tudi predlog,” pove sogovornica.
Večina najbrž ob besedi vrh pomisli na samostalnik moškega spola, ki pomeni najvišjo točko neke vzpetine. V stavku: “Vrh so prekrili črni oblaki.” Če pa rečemo: “Vrh Triglava stoji Aljažev stolp,” pa je beseda vrh predlog.
Tekom spada v skupino nepravih predlogov, veže se z rodilnikom. Ker je tujeroden, ga jezikovni standard odsvetuje. Raje uporabite nevtralne izbire:
- namesto tekom leta raje uporabite med letom,
- namesto tekom treh dni uporabite v treh dneh,
- namesto tekom dogodkov uporabite z dogodki.
Tudi beseda tokom je nepravi predlog. Raba pa je še bolj zaznamovana in nenavadna. “Najbrž smo tudi besedo tokom prevzeli iz hrvaščine. Zanimivo je, da tudi hrvaški jezikovni priročniki to besedo v večini kontekstov označujejo za manj primerno in jo nadomeščajo z besedo tijekom,” še konča mlada raziskovalka Manca Černivec.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov