Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika.
Pravila pisanja ponudb in prijav na delovno mesto
Nekateri delodajalci so do slovnične, jezikovne, pravopisne in slogovne brezhibnosti ponudb in prijav na delo bolj drugi manj kritični. Profesorica slovenščine Maja Đević Prah, zunanja svetovalka Zavoda Nefiks, poudarja, da morajo biti takšni dopisi jasni in jedrnati, opisi preteklih delovnih nalog pa konkretni.
"Če je v našem dopisu ogromno slovničnih napak in nedoslednosti, mi pa hkrati trdimo, da smo natančni, potem to ni ravno v redu. S tem pokažemo svoj odnos do jezika, svojega produkta, podjetja in nenazadnje tudi do bralca. "
Forma oziroma oblika samega dopisa načeloma ostaja ista, spremenila pa se je raba velike začetnice pri vikanju.
"Ne bom rekla, da je narobe, če zapišemo "pošiljam Vam," vendar se moramo takšnega zapisa držati čez celoten tekst. Pomembno je, da smo pri pisanju dosledni. Sicer pa ne velja več, da z malo začetnico kažemo na manj spoštljiv odnos do bralca."
Ponudbe in prijave na delovno mesto danes velikokrat pošiljamo prek elektronske pošte, zato moramo paziti, kako oblikujemo elektronsko sporočilo, ki smo mu sicer dodali lično urejeno datoteko oziroma priponko. Že v samem elektronskem sporočilu lahko tako izpostavimo ključni stavek iz dopisa, ki ga pošiljamo v priponki.
"Sem zanesljiv, natančen, deloven, odgovoren, hitro učljiv, komunikativen …" Suhoparni pridevniki v ponudbah ali prijavah na delovna mesta so po besedah Maje Đević Prah iz Zavoda Nefiks nesmiselni, če za njimi ne stojijo konkretne in jedrnate izkušnje. Tudi vikanje z malo začetnico ne kaže več na nespoštljiv odnos do naslovnika.
Pravila pisanja ponudb in prijav na delovno mesto
Nekateri delodajalci so do slovnične, jezikovne, pravopisne in slogovne brezhibnosti ponudb in prijav na delo bolj drugi manj kritični. Profesorica slovenščine Maja Đević Prah, zunanja svetovalka Zavoda Nefiks, poudarja, da morajo biti takšni dopisi jasni in jedrnati, opisi preteklih delovnih nalog pa konkretni.
"Če je v našem dopisu ogromno slovničnih napak in nedoslednosti, mi pa hkrati trdimo, da smo natančni, potem to ni ravno v redu. S tem pokažemo svoj odnos do jezika, svojega produkta, podjetja in nenazadnje tudi do bralca. "
Forma oziroma oblika samega dopisa načeloma ostaja ista, spremenila pa se je raba velike začetnice pri vikanju.
"Ne bom rekla, da je narobe, če zapišemo "pošiljam Vam," vendar se moramo takšnega zapisa držati čez celoten tekst. Pomembno je, da smo pri pisanju dosledni. Sicer pa ne velja več, da z malo začetnico kažemo na manj spoštljiv odnos do bralca."
Ponudbe in prijave na delovno mesto danes velikokrat pošiljamo prek elektronske pošte, zato moramo paziti, kako oblikujemo elektronsko sporočilo, ki smo mu sicer dodali lično urejeno datoteko oziroma priponko. Že v samem elektronskem sporočilu lahko tako izpostavimo ključni stavek iz dopisa, ki ga pošiljamo v priponki.
Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov