Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija.
Prof. dr. Marko Snoj: Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice
Če se je beseda inštitut uveljavila za raziskovalno oz. znanstveno ustanovo, institut pomeni skupek pravih določb, najprej razloži prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Edina izjema je Institut Jožef Stefan, ki pa ima v svojem imenu veliko težav. Prvič, tisti Stefan je treba brati Štefan, ker je priimek zapisan po nemški maniri. Druga težava je, da bi morala biti ime in priimek v rodilniku. Tretja težava je pa ta institut, ki se pravzaprav samo tukaj zares pojavlja. Institut je sicer beseda, ki pomeni skupek pravnih določb. Institut zakona, recimo."
"Štart je izgovor po nemško, tako kot šport. Nemci to pišejo s st- in sp-. Če rečemo start, smo pravzaprav izgovorili izposojenko po črki. Če rečemo štart, pa tako kot Nemci dejansko izgovarjajo. Mi smo to besedo namreč dobili iz nemščine, ampak danes nam pomaga še angleščina, kjer pa je seveda tam s," pove prof. dr. Snoj.
V omenjenih primerih ni vseeno, katero besedo uporabite, saj se z menjavo črke (s-ja in š-ja) spremeni pomen besede.
"Instalacija se je bolj uveljavila kot postmoderno umetniško delo. Težko bi rekel, da je tam nekdo naredil inštalacijo. SSKJ ju sicer še enači kot enakovredni, ampak pomensko gresta v dve smeri."
"Podobno je z instrumentom in inštrumentom. Inštrument je bolj glasbeni, medtem ko instrumenti so pa kakšna fina orodja (npr. kirurški instrumenti)."
Pri simfoniji dileme ni, prava izbira je črka m. Tako pišejo Nemci in Angleži, tudi grški izvor je napisan z m-jem.
"Edino v tistem jeziku, v katerem je simfonija nastala, jo pišejo z n-jem, in to je italijanščina. Drugje se je uveljavilo z m-jem in tudi v slovenščini je samo tako prav."
"Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice," je razložil prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki nam je priskočil na pomoč tudi v drugem delu oddaje, v kateri raziskujemo dvojnice. Tokrat v KiKs-u o besedah: štart/start, inštitut/institut, instrument/inštrument, instalacija/inštalacija in simonija/sinfonija.
Prof. dr. Marko Snoj: Slovenščina ni edini jezik, ki ima te težave, tako rekoč vsi jeziki imajo dvojnice
Če se je beseda inštitut uveljavila za raziskovalno oz. znanstveno ustanovo, institut pomeni skupek pravih določb, najprej razloži prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
"Edina izjema je Institut Jožef Stefan, ki pa ima v svojem imenu veliko težav. Prvič, tisti Stefan je treba brati Štefan, ker je priimek zapisan po nemški maniri. Druga težava je, da bi morala biti ime in priimek v rodilniku. Tretja težava je pa ta institut, ki se pravzaprav samo tukaj zares pojavlja. Institut je sicer beseda, ki pomeni skupek pravnih določb. Institut zakona, recimo."
"Štart je izgovor po nemško, tako kot šport. Nemci to pišejo s st- in sp-. Če rečemo start, smo pravzaprav izgovorili izposojenko po črki. Če rečemo štart, pa tako kot Nemci dejansko izgovarjajo. Mi smo to besedo namreč dobili iz nemščine, ampak danes nam pomaga še angleščina, kjer pa je seveda tam s," pove prof. dr. Snoj.
V omenjenih primerih ni vseeno, katero besedo uporabite, saj se z menjavo črke (s-ja in š-ja) spremeni pomen besede.
"Instalacija se je bolj uveljavila kot postmoderno umetniško delo. Težko bi rekel, da je tam nekdo naredil inštalacijo. SSKJ ju sicer še enači kot enakovredni, ampak pomensko gresta v dve smeri."
"Podobno je z instrumentom in inštrumentom. Inštrument je bolj glasbeni, medtem ko instrumenti so pa kakšna fina orodja (npr. kirurški instrumenti)."
Pri simfoniji dileme ni, prava izbira je črka m. Tako pišejo Nemci in Angleži, tudi grški izvor je napisan z m-jem.
"Edino v tistem jeziku, v katerem je simfonija nastala, jo pišejo z n-jem, in to je italijanščina. Drugje se je uveljavilo z m-jem in tudi v slovenščini je samo tako prav."
Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
»Ali Miheličeva dela dopoldne?« Je takšna uporaba priimka brez imena zdravnice in hkrati podaljševanje z obrazilom –eva – torej “Miheličeva” - slovnični »kiks«? Kako je torej z uporabo priimka brez imena in podaljševanja z obrazili zaradi jasnosti, da gre za žensko, ter kakšna so načelna pravila uporabe oziroma sklanjanja priimkov predvsem ob ženskih, pa tudi moških imenih?
Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a.
Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.
Če rečemo »Mlinarjevi« ali »Cene češnje že še jé« ali pa recimo »Ta suhi škafec pušča«, vam je to kaj znano? Približno veste, da ste te besede slišali enkrat v osnovni šoli pri pouku slovnice, ampak ne veste, kako bi jih uporabili? Pri slovničnih težavah lahko pridejo zelo prav, da potem ni dileme, ali recimo reči z otróki ali z otróci. In ker v letošnji zimi nimate kaj početi z sankami, potem s sankami v kot poslušajte rubriko KiKs na Prvem!
Na slovenski kulturni praznik tudi v “kratki informativni koristni slovenščini” ne moremo brez dr. Franceta Prešerna. Dr. Alenka Jelovšek iz Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je skupaj z nami pokukala med verze našega največjega slovenskega pesnika in našla “kiks”, ki ga, kot kaže korpus, precej pogosto delamo še danes.
Prevzeta lastna zemljepisna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. Pišemo pa jih citatno, če je to le možno. Miha Zor, napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija razlaga, da pri prevzemanju iz tujega jezika besedo izgovorimo z glasovi, ki so slovenščini najbližje.
V tokratnem KiKs-u obnavljamo slovnična pravila, ki se nanašajo na sklanjanje samostalnikov. Sklanjatve ne predstavljajo težav le tistim, ki se z jezikom ne ukvarjamo podrobno, tudi jezikoslovci občasno namrščijo obrvi in preverijo dvakrat, kaj drži in kaj ne. Kot je mnenja Katarina Minatti, lektorica na Radiu Slovenija, je znanje materinščine v odrasli dobi odvisno od posluha in od tega, v kakšnem okolju smo odraščali kot otroci.
Beseda "več" je zanimiva iz več razlogov. Ali več razlogov? To je eno izmed vprašanj, ki smo jih zastavili prof. dr. Marku Stabeju v sobotnih jutranjih minutah za slovenščino. Še enkrat več izziv za naš jezik. Ali dvakrat več? Pripravlja: Mojca Delač.
Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Neveljaven email naslov