V tokratnem KiKsu raziskujemo ustreznost in rabo besedne zveze BREZ DA BI. Pogosta je v sproščenih, neformalnih govornih položajih, v knjižnem jeziku pa ni ustrezna. Zamenjamo pa jo lahko kar na dva načina – z zvezo NE DA BI ali s predlogom BREZ, ki mu sledi samostalnik. Če se to zdaj sliši nekoliko zapleteno, pa bo doktorica Nataša Glíha Kómac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša vse razjasnila na primerih.

Neustrezno zvezo "brez da bi" lahko v knjižnem jeziku nadomestimo na dva načina

Besedna zveza brez da bi je v sproščenih, neformalnih govornih položajih pogosta, v knjižnem jeziku pa neustrezna. Predlogi namreč stojijo pred samostalnikom (npr. brez pomišljanja), medtem ko odvisni stavek, s katerim pojasnimo, katero dejanje ni bilo izvršeno, v knjižnem jeziku lahko uvedemo z zvezo ne da bi (npr. Ne da bi pomišljal, je preklopil na Radio Prvi).

“Pri zvezi ne da bi gre za podredno vezniško zvezo, ki po SSKJ izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka. V sami zvezi ne da bi torej vejice ni, vedno pa stoji pred njo, npr. Zaloputnil je z vrati, ne da bi rekel besedo,” pojasnjuje dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Pregled korpusov oz. zbirk besedil, pokaže, da je v rabi (kljub izrecnemu prepovedovanju in opozarjanju v različnih slovarskih kodifikacijskih priročnikih) tudi v besedilih, v katerih se sicer predvideva knjižni jezik, zveza brez da bi vendarle pogosta. Do tega odstopanja oz. napake pa bi morda lahko prišlo pod vplivom nemškega skladenjskega vzorca “ohne das” z glagolom na koncu, ki se pojavlja v podredno zloženi povedi in opisuje odsotnost pričakovanega dejanja.

“V vsakdanjem sporazumevanju, v pogovornem jeziku zveza brez da bi močno živi. In s tem ni nič narobe. To kaže na večplastnost oz. socialno zvrstnost in različnost, tudi izrazne možnosti slovenskega jezika. Je pa res, da je treba pravo zvezo uporabiti na pravem mestu, v pravi vlogi, v pravem trenutku in s pravim sogovornikom.”