Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


02.09.2020

Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo


19.08.2020

Peter Svetina, varuh človekovih pravic

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo


05.08.2020

Turizem nas je prehitel

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.


29.07.2020

Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.


22.07.2020

Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  


15.07.2020

Krojenje medijev po slovensko

Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.


08.07.2020

Otoki upanja - Boštjan Videmšek o pionirjih boja s podnebno krizo

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.


01.07.2020

Digitalni begunci

Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo


24.06.2020

Okolje ne pozablja: Živo srebro in radon v Idriji

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.


17.06.2020

Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.


10.06.2020

Prostora za sodelovanje javnosti pri oblikovanju proračuna pri nas ni

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.


03.06.2020

Epidemija je pokazala, da je uvedba dolgotrajne oskrbe nujna

Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.


27.05.2020

Delo na daljavo bo postalo nova normalnost

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.05.2020

Velenje v strahu pred socialno stisko

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?


29.04.2020

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.


11.03.2020

Okolje ne pozablja: Evidence ni

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.


04.03.2020

Okolje ne pozablja: Anhovo

Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.


26.02.2020

Okolje ne pozablja: Svinec v Zgornji Mežiški dolini

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.


19.02.2020

Dušan Plut in njegovo doživljanje afere s PCB v osemdesetih

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.02.2020

Okolje ne pozablja: PCB v Beli krajini

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.  


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov