Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


08.06.2016

Razmere v varnostni službi na letališču

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.


01.06.2016

Birokratski nesmisli

Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?


25.05.2016

Pozor, borovci na cesti!

V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.


18.05.2016

Agroind Vipava v težavah

Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.


11.05.2016

Pogovor z varuhom pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.


11.05.2016

Pogovor z varuhom pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.


04.05.2016

Vzeli so najšibkejšim - ker lahko

Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.


20.04.2016

Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?

Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.


13.04.2016

Kdo naj po naši smrti prevzame skrb za otroke?

Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.


06.04.2016

Krajše in daljše poti do orožja

V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.


30.03.2016

Ne izplačuje plač, delavce pa išče prek zavoda za zaposlovanje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.03.2016

Iskanje pogrešanih oseb

Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?


16.03.2016

Žulj

Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?


09.03.2016

Dominikanski samostan na Ptuju sameva

Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.


02.03.2016

Zakaj mnenje sodnega izvedenca?

Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?


24.02.2016

Koliko kadilcev manj bo po sprejemu novega zakona?

V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?


17.02.2016

Kaos na področju psihoterapije

Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.


10.02.2016

Občinski prostorski načrti po slovensko

Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.


03.02.2016

Maske ne morejo biti rešitev za onesnažen zrak

Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?


27.01.2016

Izgradnja kanalizacije v Viru pri Stični

V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.


Stran 11 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov