Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


24.12.2014

Varna hiša, epilog

Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.


17.12.2014

Malverzacije v imenu invalidskega podjetja

Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?


10.12.2014

ABC o energetskih izkaznicah

Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


03.12.2014

Strelišče na Krasu

Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.


26.11.2014

Invalid po 260 ur na mesec čistil stranišča

V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.


19.11.2014

Evropski milijoni za neuporabne kolesarske steze?

Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.


12.11.2014

Odpeljal les, plačal pa nič – 2. del

Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.


04.11.2014

Kako reševati stiske socialno ogroženih družin?

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.


29.10.2014

Goljufije sodobnega “podjetnika”

Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.


22.10.2014

Elektro Celje in Štorman

Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?


15.10.2014

Četrtina slovenskih otrok je nadarjenih

Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?


08.10.2014

Priznavanje tujih diplom pri nas in naših v tujini

Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.


01.10.2014

Moker les ne sodi v peč!

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.


24.09.2014

Težave s servisnimi storitvami

Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.


17.09.2014

Sobivanje z zvermi

Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.


10.09.2014

Zakaj moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi ne smejo biti krvodajalci?

V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?


03.09.2014

Strah pred baznimi postajami ob železnici

Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.


27.08.2014

Kaj se dogaja s Socialnim centrom Vrtojba?

V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.


Stran 15 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov