Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


22.03.2017

"Božji otroci"

Pred ginekološko kliniko v Ljubljani se že dlje časa shajajo 'Božji otroci', skupina, ki verjame, da je splav umor. Čeprav ne povzročajo nobenih kršitev javnega reda in miru, nekatere ženske njihovo delovanje doživljajo kot hudo nadlegovanje. V 55. členu Slovenske ustave piše, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. V ustavi je opredeljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Vse te pravice so zapisane z razlogom.


15.03.2017

Dražja televizija in internet, izbire ni

Operaterji kabelske, internetne in satelitske televizije so na potrošnike že prevalili stroške, nastale zaradi posebnih zahtev komercialnega ponudnika TV programov. Podražitev pa še ni konec, saj je trg nekonkurenčen, regulatorji pa ne delujejo. Zakaj imamo ohromljen in nekonkurenčen trg, zaradi česar za televizijo in internet plačujemo več kot drugod po Evropi?


08.03.2017

Žulj - bolniške ZZZS

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2016 opravil skoraj 3.500 nadzorov nad bolniškimi odsotnostmi. V 205 primerih je pri tem ugotovil kršitev. Kako in s kakšnimi pristojnostmi ZZZS izvaja te kontrole in zakaj specialisti medicine dela opozarjajo, da nadzor nikakor ne bi smel biti glavni način boja za manj bolniških odsotnosti, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.


01.03.2017

Sprenevedanje o obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček

Kmetje v spodnji Vipavski dolini so siti obljub in sprenevedanja o obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. Zgrajen je bil pred vsega 30 leti, a so po njegovi dograditvi ga niso niti redno vzdrževali, kaj šele skrbeli za obnovo. Prišlo je tako daleč, da je inšpekcija lani poleti celo prepovedala namakanje iz zajetja, saj so v vodi ugotovili presežne vrednosti bakterij fekalnega izvora.


22.02.2017

Propadajoči počitniški dom v Kranjski Gori

V Kranjski Gori propada počitniški dom, ki je v lasti Slovenskih železnic. Še pred leti so v njem počitnikovali šolski in predšolski otroci, turisti, počitnikovali pa so tudi uslužbenci Slovenskih železnic. Najemnici doma se je iztekla petletna najemna pogodba, na Slovenskih železnicah pa niso bili več pripravljeni pogodbe podaljšati za pet let, temveč samo za eno leto, kar pa se najemnici zaradi vlaganja v objekt ne bi izplačalo. Tako danes dom propada in je sramota tako za občino kot za Slovenske železnice.


15.02.2017

Kdo nas lahko nadzoruje, ko smo na bolniški?

V Sloveniji deluje približno 90 detektivov z licenco, podjetij, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, pa je več kot 300. Ta podjetja nas med drugim lahko preverjajo, ko smo na bolniški, čeprav gre za dejavnost, ki je v zakonu opredeljena kot detektivska dejavnost. Zakaj je sporno, če lahko po nas poizveduje kdorkoli? Zakaj so posamezniki, ki nimajo detektivske licence, podvrženi manjšemu nadzoru, kot detektivi z licenco?


01.02.2017

Daljnovoda pod zemljo ne bo!

Visokonapetostni daljnovod Cirkovce – Pince že šest let razburja ljudi v vaseh, kjer je predvidena trasa. Šest let upiranja, pogajanj in protestov zaradi daljnovoda ob stanovanjskih hišah je bilo zaman, saj je zdaj jasno, da niso dosegli ničesar. A vaščani Póbrežja in Šturmovcev v občini Videm se ne dajo in od ELESa zahtevajo, da daljnovod vkoplje pod zemljo. Daniel Poslek preverja, zakaj vkop za ELES ne pride v poštev in o drugih povsem nasprotnih stališčih vseh vpletenih.


25.01.2017

Pomoč ne bo več vračljiva, toda …

Spremenjena socialna zakonodaja s februarjem ukinja zaznambe na nepremičninah in vračanje varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, a le pod določenimi pogoji. Kakšni so, kdo bo po novem pomoč lahko prejemal brez strahu pred vračilom, komu bo lastnina še zmeraj ovira do socialne pomoči, se bo država odrekla tudi že ustvarjenim dolgovom, je pojasnila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.


18.01.2017

Deregulacija: je lahko turistični vodnik prav vsak?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava deregulirati poklic turističnega vodnika. Turistični vodniki so na nogah. Prepričani so, da bo trg poskrbel predvsem za dobiček, ne za kakovost. Zagovorniki po drugi strani mislijo, da bo prav trg vse uredil. Bo Slovenija deregulirala ta poklic zaradi zahtev Evropske unije in zakaj naše sosednje države vztrajajo pri regulaciji? Kakšni so argumenti za deregulacijo?


11.01.2017

Zanemarjen Prirodoslovni muzej

Šport in kultura sta najbrž poglavitni področji, ki majhen narod naredita znanega in priznanega. Pri športu nam gre dobro, nasprotno pa je slika precej drugačna v kulturi in kulturni dediščini. Prirodoslovni muzeji so ena temeljnih ustanov, ki jih imajo narodi vse od razsvetljenstva, če ne kar od renesanse naprej, in če rečemo, da so tudi narodova osebna izkaznica, potem je naša precej razcefrana in že dolgo pretečena. Že nekaj let, če ne kar desetletij, zaposleni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije opozarjajo na neprimerne prostore in nizke standarde, ki ne dosegajo zakonsko določenih normativov za hranjenje kulturne dediščine, to pa pomeni tudi propadanje muzejskega gradiva. Zakaj se nič ne premakne, pa čeprav so načrti za nov muzej narejeni, zemljišče kupljeno, smo vprašali na ministrstvo za kulturo, odgovorno za Prirodoslovni muzej Slovenije.


04.01.2017

Manipulacije z zavarovalniškimi odškodninami (2. del)

Pred časom smo izpostavili problematiko prirejanja okoliščin poškodb na javnih ali zasebnih površinah, za kar po naših informacijah v številnih primerih poskrbijo ali odškodninske družbe ali celo nekateri odvetniki. Ker je takšno početje nezakonito, tokrat zgodbo nadaljujemo tudi s pojasnili iz odvetniških vrst, še prej pa smo preverili, kakšne posledice so imela naša razkritja o primerih povsem izmišljenih škodnih okoliščinah.


28.12.2016

Žulji v letu 2016

Tudi v letošnjem letu smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na številne teme, ki tako ali drugače krhajo naše pravice. Izkoriščanje posameznika pogosto gre z roko v roki z izkoriščanjem okolja, zato se nam bo pri pregledu oddaj Kje pa vas čevelj žuli v letu 2016 s svojimi komentarji pridružil filozof in okoljski analitik Luka Omladič.


21.12.2016

Pojav podjetij brez odgovorne osebe

Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.


14.12.2016

Kaj prinaša ukinitev zunanjega nadzora nad pitno vodo?

Slovenija je v ustavo vpisala pravico do pitne vode, hkrati pa bo z uredbo državni nadzor nad pitno vodo, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov. Teh je v Sloveniji več kot sto. Kako upravičeni so pomisleki, da uredba prinaša nevarnost za to, da rezultati ne bodo več realni? Kako velike so razlike med rezultati državnega in notranjega nadzora pitne vode? Najnovejše evropsko poročilo kaže, da je Slovenija na repu evropskih držav, kar zadeva mikrobiološko skladnost vzorcev pitne vode. Bo uredba prinesla tudi višjo vodarino?


07.12.2016

Dolgi prevozi bolnikov bistveno motijo kakovost življenja

Pod drobnogled bomo vzeli reševalne prevoze. Čeprav ima zdravstvena zavarovalnica jasno določena pravila o tem, kdaj in komu pripada nenujni prevoz z rešilnim vozilom, praksa kaže, do so predpisi precej neusklajeni in potrebni sprememb. Na eni strani lahko bolniki sicer prosto izbirajo specialista, a zavarovalnica krije prevoz samo do najbližjega. Zapleti nastajajo tudi zaradi dolgih čakalnih dob. Zaradi njih bolniki iščejo zdravljenje v drugih krajih. In če se tja odpeljejo z rešilnim vozilom, jih lahko to stane celo premoženje.


30.11.2016

Salmonela in Slovenija: zakaj nas mora skrbeti

Smrt petletnika iz Bregane zaradi okužbe s salmonelo, s katero naj bi se celotna družina okužila pri uživanju kokošjih jajc, uvoženih s Poljske, je pred dobrim mesecem na Hrvaškem sprožila plaz vprašanj o tem, kako nadzirana je hrana na hrvaškem tržišču, sploh tista iz uvoza. Hrvaški potrošniki pa so skozi niz primerov oporečnega mesa vse bolj spoznavali, od kod vse prihaja hrana na njihove krožnike in kako globalna trgovina z lahkoto obvladuje trg tudi s pomočjo luknjaste zakonodajo. Najpogosteje na račun kakovosti. Kaj bi se morali slovenski potrošniki naučiti iz tega primera in kako vemo, da snovi za lekcije že ni na naših policah? Kakšen je nadzor nad mesom in jajci pri nas, se bistveno razlikuje od hrvaškega, od kod jih mi uvažamo in ali lahko oporečna živila prek hrvaških in tujih trgovcev zaidejo tudi na naše police?


23.11.2016

Nadaljevanka – smučišče na Kaninu

Januarja 2013 je nesreča prazne gondole zaustavila žičnico na Kanin. Po črnih oblakih, ki so vedrili nad goro dobri dve leti in pol, je občina Bovec prevzela Kanin v svoje roke in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.


16.11.2016

"Sladko" izkoriščanje bolgarskih delavcev v podjetju Incom

V tokratni oddaji razkrivamo izkoriščanje tujih delavcev v znanem podjetju iz Ajdovščine, ki je v lasti enega od najbogatejših Slovencev. Sum kaznivih dejanj pri posredovanju tuje delovne sile na Primorskem preiskujejo tudi policisti. Kaznivega dejanja je osumljena tudi tuja pravna oseba, prek katere so bili predvsem Bolgari in Makedonci napoteni na delo v to podjetje. Odšli smo preverit, in čeprav so nam skušali preprečiti stik z ljudmi, smo posneli nekaj izjav delavcev, ki so brez prostega dne delali tudi po 350 ur na mesec, plačilnih list niso prejemali, delali so po bolgarski zakonodaji. V studiu se nam bo pridružil Goran Lukič z Migrantske svetovalnice.


09.11.2016

Bodo Pomurci morali vrniti denar za vodovod?

V Sloveniji smo se odločili pravico do pitne vode zapisati tudi v ustavo, državljani in državljanke pa si vsekakor najbolj želimo čisto vodo v vodovodih in kozarcih. Da voda predstavlja vse večje bogastvo, spoznavajo tudi v Pomurju, kjer so po desetletjih prepričevanj in dogovarjanja lani vendarle predali v uporabo daleč največji in najdražji regijski projekt Pomurski vodovod, za katerega sta večino – od približno 150 milijonov evrov – prispevala Kohezijski sklad Evropske unije in naša država. Ker se 27 občin zdaj ne more dogovoriti ne o upravljanju vodovoda ne o ceni vode, jim Ministrstvo za okolje in prostor, ki je projekt vodilo, grozi celo z vračanjem evropskega denarja. Kje in zakaj se zatika?


02.11.2016

Posel z odškodninami

Prometne nesreče, nezgode na javnih površinah pa tudi tiste pri zasebnikih. Vse to že nekaj časa niso le nesreče pri katerih bi ostalo le pri dogodku kot takšnem ampak se razvijejo v boj za čim višjo odškodnino prizadetemu. Vse lepo in prav do točke, ko so prikazane dejanske okoliščine nesreče, a številni posamezniki ter tudi posebej za to specializirane družbe so ugotovili, da je zaslužek na tuji nesreči bistveno višji, če se okoliščine nesreče prilagodijo. Da so ti primeri izjemno pogosti, kažejo podatki zavarovalnic.


Stran 9 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov