Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Manipulacije o družinskem zakoniku

18.01.2012


Darja Zaviršek: Bolj ko je družba demokratična, širša je ideja, kaj je normalno (foto:Wan Leonard, Flickr).

Za otroke in njihov razvoj je najboljše, da odraščajo in so vzgojeni v domu s poročenima očetom in materjo,” je le ena od trditev, ki jih izpostavljajo pobudniki referenduma o družinskem zakoniku. Pri tem – zavestno ali ne – pozabijo omeniti, kako pogosto ženske v slovenskih tradicionalnih družinah ”padajo po stopnicah”. Podobnih trditev, ki naj bi temeljile celo na raziskavah in člankih, ni malo in so še veliko ostrejše in bolj žaljive. 

Nestrpna kampanja proti družinskemu zakoniku po zelo konservativnih ocenah žali in napada nekaj deset otrok, ki živijo v istospolnih družinah v Sloveniji. K tem je treba prišteti še na tisoče otrok iz enostarševskih družin, njihove biološke in socialne starše ter seveda vse klasične družine, ki so občutljive na manipulacije.

Razprava o družinskem zakoniku, ki so jo sprožili pobudniki referenduma in njihovi podporniki, vsebuje tudi elemente nestrpnosti. Posledice so lahko nevarne in se že kažejo. Dr. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da v Uradu varuha človekovih pravic zaradi mnenj o družinskem zakoniku prejemajo tudi grožnje. Varuhinja človekovih pravic, ki na vrh svojih prioritet postavlja otrokove pravice, družinski zakonik namreč podpira.

Žal o pobudniki referenduma razpravo skrčili na nekaj družin z istospolnima partnerjema in te so postale glavna tarča kampanje. V njej živi tudi triletna Ana, Matjaž pa je eden od njenih dveh očetov. Pravi, da je razprava o družinskem zakoniku velikokrat žaljiva.

Tanka meja med Civilno iniciativo in Rimskokatoliško cerkvijo
Pobudnica referenduma Primčeva Civilna iniciativa gostuje na spletni strani Zavoda za družino in kulturo življenja. Tam lahko preberemo, da so Zavod ustanovili mladi aktivni državljani. Če pa pogledamo v akt o ustanovitvi – dostopen je na strani AJPES-a – vidimo, da je ustanovitelj in direktor Zavoda glavni tajnik Komisije za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Na spletni strani Zavoda funkcija direktorja sicer ni omenjena, Strehovec pa je predstavljen le kot strokovni sodelavec. V 9. členu akta o ustanovitvi piše, da direktor organizira in vodi delo ter je tudi odgovoren za zakonitost dela. Sedež Zavoda je na istem naslovu kot Župnija Vič.

Na kakšnih temeljih širijo nestrpnost?
Na spletni strani Zavoda je tudi seznam raziskav in člankov, kot jih sami imenujejo, ki so izrazito negativno usmerjeni proti istospolnim družinam. Za Zdenko Čebašek Travnik pa je relevantno le mnenje Društva psihologov Slovenije.

Članica Društva dr. Ljubica Marjanovič Umek nam je povedala, da je razočarana zaradi nedopustnega odločanja večine o manjšini. Razvojna psihologinja je na podlagi številnih verodostojnih raziskav prepričana, da biološka osnova ne določa prednosti otrokom v klasični družini. Profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da so se med razpravo nasprotniki družinskega zakonika že večkrat zavajajoče sklicevali na razvojne psihologe. Za razvoj otroka je namreč najpomembneje, da živi v odzivnem in varnem okolju.

Po drugi strani Strehovčev Zavod v branje ponuja žaljiv zapis, po katerem naj otrok v družini, v kateri ni očeta, celo ne bi mogel razviti trdnega nadjaza, s katerim bi v obdobju odraslosti moralno presojal. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja na številne otroke, ki živijo v družini z enim roditeljem: ”To pomeni, da bi vsi ti otroci imeli težave z nadjazom. Vse te percepcije in s tega izpeljane teorije so naknadno ustvarjene s strani odraslih oseb, potem, ko zvedo, v kakšni družini otrok živi.”

Sovražni govor
Ena izmed navedb, s katero Zavod za družino in kulturo življenja na svoji strani širi strah pred družinskim zakonikom, je tudi, da naj bi bila pojavnost nasilja v homoseksualnih moških zvezah večja kot v heteroseksualni populaciji. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pravi, da gre za absolutno zavajanje. Ženske, ki so doživljale nasilje s strani svojih moških partnerjev so nad takšnimi trditvami ogorčene. “Saj so čutile, da so še enkrat travmatizirane zaradi tega, kar se jim je zgodilo, da nekdo zanika to, kar se njim dogaja, da ne razumejo, jih na nek način še enkrat jemljejo za talke in s tem še enkrat razvrednotijo njihovo izkušnjo.” Več kot vsaka peta ženska doživlja fizično nasilje s strani svojega moškega partnerja.

V kampanji ne izbirajo sredstev
Zavod tajnika Komisije pri Slovenski škofovski konferenci Katoliške cerkve, ki se sicer že desetletja sooča s strašljivimi razsežnostmi pedofilskih afer, se na svoji strani med raziskavami in članki proti istospolnim družinam v 21. točki spotika tudi ob tako občutljivo vprašanje, kot so spolne zlorabe otrok. Pri tem manipulira s študijami iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Katja Zabukovec Kerin pravi, da je ta povezava celo obratna in meni, da je zelo pomembno, da najprej počistijo v svojih vrstah.

Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma le uradno
Čeprav Strehovčev Zavod Primčevi civilni iniciativi omogoča tudi uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in celo računa za nakazovanje prostovoljnih darov, je tajnik komisije Pravičnost in mir nedavno poudaril, da Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma. S Slovenske škofovske konference nismo prejeli odgovora.

Direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič pravi, da naj verske skupnosti ne bi posegale v odločitve države, članstvo pa ima vse državljanske pravice. “Druga stvar pa je seveda darovanje v referendumsko kampanje z infrastrukturo, sredstvi ali drugače. Vstopanje v politični prostor ni verska dejavnost.” Ministrstvo za notranje zadeve določb Zakona o volilni in referendumski kampanji še ne uporablja, ker se bo referendumska kampanja o družinskem zakoniku uradno začela šele 30 dni pred dnem glasovanja.

Homoseksualni katoliki
Neuradna kampanja pa je zelo intenzivna. Močno jo čutijo predvsem tisti, proti katerim je usmerjena in ki se tudi zaradi svojih verskih prepričanj včasih znajdejo tudi v protislovnem položaju. Matjaž pravi, da je katolik tudi njegov mož, vendar se ljudje navadijo. “To, da si gej in katolik je podobno kot, če si ločenec in katolik. Ogromno homoseksualcev, biseksualcev, transeksualcev je med katoliki, prav gotovo tudi med duhovniki.

Kaj zares prinaša družinski zakonik?
Matjaž poudarja, da družinski zakonik v resnici nič ne spreminja glede posvojitev otrok, na kar se najpogosteje sklicujejo njegovi nasprotniki. Zakon odpravlja le  določene neskladnosti glede varstva para. “Na primer istospolni partner ni družinski član, ni tvoj svojec, tako da ga ne moreš uveljavljati kot davčno olajšavo. Šteje pa takrat, kadar je zate slabo. Če prosiš za znižano plačilo vrtca, potem pa se šteje tudi partnerjev dohodek.

Mavrične družine
Sociologinja dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki se je skupaj z Ano Marijo Sobočan podpisala pod raziskavo v Sloveniji, ki bo konec meseca predstavljena tudi v knjižni obliki, pravi, da se je družina vedno spreminjala. “Liberalizacija na področju družinskega življenja je v družine prinesla več ljubezni, več izbire, več dobrega. Istospolne družine zamajejo predstavo, da otrok ne more brez obeh spolov. Številne raziskave so pokazale, da otrok ne more brez dobrih staršev.” Darja Zaviršek pravi, da bolj ko je družba avtoritarna, ožji je pojem normalnosti.


06.03.2019

Kdaj se bo slovenski javni potniški promet pripeljal v 21. stoletje?

Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?


27.02.2019

Ker sta dala odpoved, sta ostala brez zadnje plače

V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.


20.02.2019

Ali je snemanje seje občinskega sveta poseg v zasebnost svetnikov

Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?


13.02.2019

Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.


13.02.2019

Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.


06.02.2019

Bodo gostinci in nov lastnik lahko skupaj delali za razvoj Krvavca?

Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.


30.01.2019

So nam plastične vrečke zlezle pod kožo?

Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.


23.01.2019

Invalidska upokojitev za mladega človeka lahko pomeni finančno smrt

Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?


16.01.2019

Zapor ni hotel

Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.


09.01.2019

Zaposleni na centrih za socialno delo izgorevajo

Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.


02.01.2019

Komentar Žuljev 2018 - drugi del

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.


26.12.2018

Komentar Žuljev 2018 – 1: Orwell bi padel v trans

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.


19.12.2018

Bodo v Kranju ostali brez rentgena in ultrazvoka?

Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.


12.12.2018

Starejši so lahka tarča neetičnih prodajnih prijemov

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.


05.12.2018

Novosti na področju socialnih prejemkov

Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.


28.11.2018

Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


21.11.2018

Od razvojnega sodelovanja imamo lahko korist vsi

Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.


14.11.2018

V Sloveniji imamo rekordno malo županj

Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.


07.11.2018

Boj za parkirna mesta v Celovških dvorih

Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?


24.10.2018

Koliko mojc boste prižgali za prvi november?

V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?


Stran 4 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov