Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov