V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?

90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini

Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”

Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.

Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.

Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”

Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.

“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”

Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga

Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj  strupenih tobačnih ponaredkov.

Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.

Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno  predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.

“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.

Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?

Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”

Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine

Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”

Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.

Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”

Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju

Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”

Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem

Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”

Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”

Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”

Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.

Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”