Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov