Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov