Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke.
Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini
Enotna embalaža in tobačni cent sta le dva od številnih ukrepov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje narediti korake k družbi brez tobaka. Vesna Kerstin Petrič z direktorata za javno zdravje pravi, da med najučinkovitejše ukrepe spada prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Slovenija bo uvedla popolno prepoved oglaševanja, česar nam evropska direktiva sicer ne zapoveduje, uvedla pa bo tudi prepoved prikazovanja tobačnih izdelkov v medijih, razen v filmih. “Drug ukrep, ki velja za zelo učinkovitega, je omejevanje prodaje tobačnih izdelkov. Predvsem gre za omejitev prodaje mlajšim od 18 let.”
Za kršitelje zakona ministrstvo predvideva začasen ali stalen odvzem dovoljenja za prodajo. Dovoljenje bo prodajalce predvidoma stalo 200 evrov na leto na prodajno mesto.
Vesna Kerstin Petrič pravi, da obstaja tudi alternativa zmanjševanja prodajnih mest po vzoru Francije in Italije, vendar se za to niso odločili.
Čeprav evropska direktiva državam ne nalaga uvedbe enotne embalaže, jo bo Slovenija sprejela, ker vpliva predvsem na tiste, ki se še odločajo o tem, ali bodo kadili. “Za te je ukrep učinkovit, za tiste, ki so že izbrali svojo znamko, pa tak ukrep nima velikega učinka.”
Kot ukrep proti črnemu trgu bo ministrstvo uvedlo posebne oznake in nalepke za prepoznavanje legalnih tobačnih izdelkov.
“Grožnja črnega trga ne sme biti razlog za to, da bi se države odločale za strožje ukrepe.”
Kritiki opozarjajo pred razcvetom črnega trga
Kritiki predlaganega novega tobačnega zakona menijo, da se je Ministrstvo za zdravje odločilo za preveč striktno povzemanje direktive, ki jih v takšni obliki ni implementirala še nobena država. Poleg tega pa pri snovanju novega tobačnega zakona nismo pomislili, da bi lahko z določenimi ukrepi tega zakona dosegli ravno nasproten učinek, tj. nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov.
Na slednje skozi prizmo enotne podobe cigaretne embalaže resno opozarja strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar, ki pravi, da “se za cigarete ve, da so to eni najbolj ponarejenih izdelkov na svetu in ve se tudi, da so ti ponaredki še bolj strupeni in za zdravje še bolj škodljivi.” Ponarejanje je kot pravni delikt definirano s kršitvijo blagovne znamke, in če “izvirna blagovna znamka izgine iz embalaže izdelka”, poudarja Pretnar, “lahko to pomeni kvazi legalizacijo ponarejanja. In to bo znatno poslabšalo raven zdravja ljudje.” Enotna podoba embalaže po njegovem mnenju ni pravo orodje za dosego zmanjšanje problema kajenja.
Po podatkih Ministrstva za zdravje in FURS-a prodaja tobačnih izdelkov pri nas pada, število kadilcev raste. Kako? Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, trenutno predavatelj na več fakultetah Univerze v Mariboru in nekadilec prof. dr. Iztok Podbregar na to odgovarja, da “je očitno že na trgu že zdaj velik del pretihotapljenih cigaret.” Republika Slovenija se namreč nahaja na križišču zaključka Balkanske poti in prehoda med Panonsko in Padsko nižino in je zaradi tega še bolj izpostavljena grožnjam kot je denimo tihotapljenje.
“Predlagani nov tobačni zakon je žal pripravljen tako, da bo zagotovo povzročal negativnosti na ostalih področjih; ta zakon ima lahko resne negativne posledice na varnost Slovenije. Ta zakon, kljub dobremu cilju, to je zmanjšanje kajenja, bo odprl možnost organiziran kriminal, to je nezakonito trgovino z tobačnimi izdelki oz tihotapljenje,” opozarja Podbregar.
Od kod toliko različnih informacij o učinkovitosti ukrepov proti tobaku?
Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora meni, da gre še za eno v vrsti manipulacij s strani tobačne industrije in njihovih posrednikov. “Razni govorci, ki se pojavljajo v slovenski medijih, v en glas sporočajo, da bi radi zmanjšali breme, ki ga povzroča kajenje za družbo, po drugi strani pa sporočajo, da jim določeni ukrepi ne ležijo. Podatki iz različnih držav kažejo, da so povečanje cene, prepoved oglaševanja in uvedba enotne embalaže obratno sorazmerni z deležem črne trgovine. Vsi argumenti, da bodo ti ukrepi povečali črni trg, so bili že v evropskih državah dokazani kot neresnični.”
Stroški kajenja so neprimerljivo višji od zneska, ki ga v integrali proračun prinesejo trošarine
Dejstvo, da je država lani pobrala skoraj 28 milijonov evrov manj trošarin kot leta 2012, čeprav število kadilcev ne pada, trošarine pa se višajo, Peloza pojasnjuje tudi z dvigom trošarin zgolj za nekatere tobačne izdelke, ne pa tudi za rezan tobak in elektronske cigarete. “Trenutno je cenejša rešitev tobak za zvijanje. Od tod tudi vidimo upad v trošarinah in ne toliko v črni trgovini.”
Na ministrstvu za finance upad prodaje tobaka pripisujejo tudi zmanjšanju čezmejnih nakupov iz sosednjih držav zaradi manjšanja razlike v drobnoprodajnih cenah in vnosu tobačnih izdelkov iz držav, kjer so cene nižje kot pri nas.
Jan Peloza ob tem izpostavi podatek, da se znesek trošarin na tobačne izdelke v državni blagajni v nobenem primeru ne more primerjati z odhodki, ki jih ima država zaradi posledic kajenja: “Govorimo o štiri krat večjimi odhodki na letni ravni.”
Kar 450 kršitev zakona samo v samo v enem podjetju
Cigaretni dim vsebuje 70 dokazano rakotvornih snovi. Peloza meni, da so licence za prodajo tobačnih izdelkov nujen ukrep zaradi številnih kršitev zakonodaje. Izpostavi primer, ko je slovensko naftno podjetje v enem samem letu kar 450 krat kršilo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov. Za to je vsakič moralo tudi plačati kazen. “Podjetje ni imelo nobene težave v enem letu plačati 900.000 evrov kazni. Podjetje je še naprej to počelo. Dokazano je, da višina kazni ne vpliva toliko na kršitve kot občutek, da jim bodo odvzeli pravico do prodaje. Tobačna industrija s cenovno politiko prek svojih dobaviteljev vrne kazen za kršitve zakona. Ali z donacijami, ki smo jih že večkrat dokazali, kljub prepovedi, ali s popusti pri prodaji drugih izdelkov nekako povrne te strošek. Tobačna industrija bo uporabila vse možne vzvode za to, da bo preprečila učinkovite ukrepe.”
Boj proti tobačni industriji kot vojna cerkvene miši proti mogočnim kraljem
Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji dr. Marijan Ivanuša meni, da otroci danes niso dovolj zaščiteni pred agresivnim marketingom tobačne industrije tudi v trgovinah s prehranskimi izdelki. “90 odstotkov slovenskih otrok, mlajših od 18 let, jasno pove, da brez težave kupijo cigarete praktično v vsaki trgovini.”
Ivanuša poudari epidemiološke podatke, da dva od treh kadilcev umreta zaradi kajenja. “V Sloveniji vsak dan zaradi kanjenja umre 10 ljudi. V 10 letih je to enako, kot če bi izbrisali Kranj ali Celje. Kajenje predstavlja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.”
Tobačna industrija je v zgodovini vedno ciljano preusmerjala pozornost in povzročala dvom v ukrepe proti tobaku. “Trgovina na črno ni posledica tobačne embalaže. Nekdo, ki ga želi ponarediti, ga bo ponaredil, ne glede na to, kakšna je škatlica. Znan je primer, kjer se je stopnja nezakonite trgovine v Evropi bistveno zmanjšala potem, ko je Evropska komisija dobila tožbo proti dvema največjima tobačnima koncernoma zaradi sodelovanja pri prodaji.”
Število zaseženih cigaret v Sloveniji zelo niha. V letu 2011 je država zasegla več kot 17 milijonov kosov cigaret, v letu 2013 le nekaj več kot milijon, v letu 2014 21 milijonov in pol, lani pa več kot 9 milijonov. Kot poudarjajo na FURS-u je število zaseženih cigaret odvisno predvsem od števila odkritih zabojnikov nezakonitih cigaret v luki Koper.
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi zakona pripravljena na morebitne tožbe s strani tobačne industrije, še posebej, če bo sprejet prostotrgovinski sporazum z ZDA, Vesna Kerstin Petrič na ministrstvu za zdravje odgovarja, da država evropsko direktivo presega samo tam kjer lahko. “Ne počnemo nič drugega, kot to počnejo evropske države, zato ne vidim nobenega razloga, da bi prav Slovenijo tožila tobačna industrija.”
Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...
Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.
Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.
V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.
Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.
Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.
Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.
Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske.
Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.
Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?
Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?
Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?
Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.
Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?
Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.
Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti.
Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?
Neveljaven email naslov