Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je v ustavo vpisala pravico do pitne vode, hkrati pa bo z uredbo državni nadzor nad pitno vodo, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov. Teh je v Sloveniji več kot sto.
Kako upravičeni so pomisleki, da uredba prinaša nevarnost za to, da rezultati ne bodo več realni? Kako velike so razlike med rezultati državnega in notranjega nadzora pitne vode? Najnovejše evropsko poročilo kaže, da je Slovenija na repu evropskih držav, kar zadeva mikrobiološko skladnost vzorcev pitne vode. Bo uredba prinesla tudi višjo vodarino?
Ukinitev državnega monitoringa pitne vode
Ministrstvo za zdravje je pripravilo uredbo o pitni vodi, ki bo državni monitoring pitne vode, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da državni monitoring ukinjajo, ker so se podvajali vzorci z notranjim nadzorom, ki so ga izvajali upravljavci. V nacionalnem laboratoriju menijo, da so rezultati njihovega monitoringa verodostojnejši, saj so po obstoječem pravilniku upravljavci lahko sami izvajali preizkušanja v svojih laboratorijih brez akreditacije in preverjanja zunanjih služb.
Dr. Darko Drev s fakultete za gradbeništvo in geodezijo opozarja, da rezultati državnega monitoringa pogosto niso bili idealni. “Veliko vodooskrbnih sistemov, predvsem manjših, ni bilo skladnih. Če ne bo več tega neodvisnega zunanjega nenapovedanega nadzora in se bo upravljavec vodovoda dogovoril, kdo bo jemal vzorce, kdaj in katere bo vzel, vprašanje, ali bodo rezultati realni.” Drev opozarja, da se pri notranjem nadzoru dogaja, da upravljavci jemljejo vzorce takrat, ko so rezultati najboljši. “Vzorcev ne jemljejo takrat, ko kmetje polivajo gnojevko ali ko je dež in je voda motna ali mikrobiološko onesnažena. Zato, da so bili rezultati navzven lepi.”
Namesto državnega monitoringa zdaj ministrstvo za zdravje pozornost usmerja v načrt za zagotavljanje pitne vode, ki ga bodo morali imeti vsi upravljavci. Notranji nadzor je bil do zdaj opredeljen zelo ohlapno, opisuje Marjeta Recek z ministrstva za zdravje: “S terena smo dobili informacije, da so nekateri upravljavci imeli cele fascikle, pa se niso zavedali niti svoje odgovornosti niti niso strokovno vedeli, kaj upravljanje pomeni. Zdaj bo te načrte vsakih pet let pregledal NIJZ. Nacionalni laboratorij bo skrbel za informacijski sistem, pripravljal poročila o stanju vode v Sloveniji, del sredstev pa bomo namenili novonastalim tveganjem, kot so zdravila v pitni vodi.”
Kritiki ocenjujejo, da bo namesto vzorčenja zdaj večji poudarek na skladnosti papirjev. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj svari: “Ko prepustimo nadzor tistemu, ki do neke mere ustvarja tudi dobiček z vodo, potem nevtralnost vsaj načelno zgubimo.”
Zaradi državnega monitoringa so se odkrivali slabi vodovodi in se začeli sanirati. Izvajati se je začel leta 2004. Takrat je bila kar petina vseh vzorcev fekalno onesnažena, leta 2015 pa je bilo takih vzorcev tri odstotke. Glede mikrobiološkega onesnaženja so najbolj problematični manjši vodovodi.
Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da bodo znesek, ki ga bo država prihranila s tem, ko ne bo več izvajala monitoringa pitne vode, morali plačati uporabniki: “Skoraj zanesljivo bodo storitve, povezane z vodo, zaradi tega dražje za uporabnika.”
Nacionalni laboratorij je leta 2013 pripravil izračun. Strošek na prebivalca bi bil, če bi se državni monitoring prenesel na upravljavce, na letni ravni majhen, vendar bi na manjših oskrbovanih območjih lahko dosegel tudi do 10 evrov.
Kot poudarja Darko Drev, v uredbi ni na primer vzorčenja salmonele, mangana in številnih drugih parametrov. Dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano opozarja, da pri nas nihče ne spremlja novih onesnaževal: “Ne v notranjem nadzoru ne v državnem monitoringu nimamo razširjenih preiskav novih pesticidov, snovi s prednostnega seznama, ostankov farmacevtskih sredstev in snovi, ki jih že leta spremljajo v drugih državah EU.”
V nacionalnem laboratoriju neposrednih pritiskov zaradi rezultatov monitoringa niso imeli, so pa dobivali zahteve po menjavi merilnega mesta. Tako so denimo zaradi razvejanega internega omrežja želeli, da bi zamenjali mesto vzorčenja na neki šoli. V nacionalnem laboratoriju se strinjajo, da vzorčenje ni primerno med počitnicami, ko so uporabniki v stavbi, pa mora biti pitna voda za njih primerna ne glede na to, ali je problem interno omrežje ali voda, ki jo dobavlja upravljavec.
Pred enim mesecem je izšlo evropsko poročilo, ki kaže, da je po ugotovljenih mikrobiološko skladnih vzorcih Slovenija na repu evropskih držav. Več neskladnih vzorcev so ugotovili le na Cipru in v Italiji. Gre za posledico slabe priprave vode oziroma dezinfekcije. Deset od 1.500 vzorcev je bilo fekalno onesnaženih. “Vse države članice dosegajo 99-odstotno skladnost. Vendar to poročilo zajema le velike sisteme, se pa v Sloveniji zavedamo, da so problemi pri malih vodovodnih sistemih, kjer poročanje ni obvezno. Na teh manjših vodovodnih sistemih bi se odrezali precej slabše,” meni Nataša Sovič.
Slovenija je v ustavo zapisala pravico do pitne vode, vendar so območja, ki oskrbujejo manj kot 50 uporabnikov, izvzeta tako iz še veljavnega pravilnika kot iz uredbe, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje. Tudi člen, ki pravi, da mora biti pitna voda zdravstveno ustrezna in skladna, velja samo za vodovode, ki imajo več kot 50 uporabnikov. Uporabnikov takih vodovodov je v Sloveniji približno 150.000. Darko Drev opozarja, da bo po ustavi zdaj treba vsem prebivalcem zagotoviti zdravstveno neoporečno vodo.
Na ministrstvu še ne vidijo celovite rešitve, kako bi tudi v praksi vsem zagotovili ustavno pravico do pitne vode. Poudarjajo, da je problematika večplastna, obstajajo tudi vaški vodovodi, ki se nočejo priključiti na javni vodovod in se ne zavedajo, da imajo slabo vodo. Slovenija je posebnost v evropskem prostoru, kjer je za pitno vodo navadno pristojno ministrstvo za okolje, pri nas pa je ta pristojnost razdrobljena na več ministrstev. Tudi to naj bi bil vzrok, zakaj ne najdejo rešitve.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je v ustavo vpisala pravico do pitne vode, hkrati pa bo z uredbo državni nadzor nad pitno vodo, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov. Teh je v Sloveniji več kot sto.
Kako upravičeni so pomisleki, da uredba prinaša nevarnost za to, da rezultati ne bodo več realni? Kako velike so razlike med rezultati državnega in notranjega nadzora pitne vode? Najnovejše evropsko poročilo kaže, da je Slovenija na repu evropskih držav, kar zadeva mikrobiološko skladnost vzorcev pitne vode. Bo uredba prinesla tudi višjo vodarino?
Ukinitev državnega monitoringa pitne vode
Ministrstvo za zdravje je pripravilo uredbo o pitni vodi, ki bo državni monitoring pitne vode, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da državni monitoring ukinjajo, ker so se podvajali vzorci z notranjim nadzorom, ki so ga izvajali upravljavci. V nacionalnem laboratoriju menijo, da so rezultati njihovega monitoringa verodostojnejši, saj so po obstoječem pravilniku upravljavci lahko sami izvajali preizkušanja v svojih laboratorijih brez akreditacije in preverjanja zunanjih služb.
Dr. Darko Drev s fakultete za gradbeništvo in geodezijo opozarja, da rezultati državnega monitoringa pogosto niso bili idealni. “Veliko vodooskrbnih sistemov, predvsem manjših, ni bilo skladnih. Če ne bo več tega neodvisnega zunanjega nenapovedanega nadzora in se bo upravljavec vodovoda dogovoril, kdo bo jemal vzorce, kdaj in katere bo vzel, vprašanje, ali bodo rezultati realni.” Drev opozarja, da se pri notranjem nadzoru dogaja, da upravljavci jemljejo vzorce takrat, ko so rezultati najboljši. “Vzorcev ne jemljejo takrat, ko kmetje polivajo gnojevko ali ko je dež in je voda motna ali mikrobiološko onesnažena. Zato, da so bili rezultati navzven lepi.”
Namesto državnega monitoringa zdaj ministrstvo za zdravje pozornost usmerja v načrt za zagotavljanje pitne vode, ki ga bodo morali imeti vsi upravljavci. Notranji nadzor je bil do zdaj opredeljen zelo ohlapno, opisuje Marjeta Recek z ministrstva za zdravje: “S terena smo dobili informacije, da so nekateri upravljavci imeli cele fascikle, pa se niso zavedali niti svoje odgovornosti niti niso strokovno vedeli, kaj upravljanje pomeni. Zdaj bo te načrte vsakih pet let pregledal NIJZ. Nacionalni laboratorij bo skrbel za informacijski sistem, pripravljal poročila o stanju vode v Sloveniji, del sredstev pa bomo namenili novonastalim tveganjem, kot so zdravila v pitni vodi.”
Kritiki ocenjujejo, da bo namesto vzorčenja zdaj večji poudarek na skladnosti papirjev. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj svari: “Ko prepustimo nadzor tistemu, ki do neke mere ustvarja tudi dobiček z vodo, potem nevtralnost vsaj načelno zgubimo.”
Zaradi državnega monitoringa so se odkrivali slabi vodovodi in se začeli sanirati. Izvajati se je začel leta 2004. Takrat je bila kar petina vseh vzorcev fekalno onesnažena, leta 2015 pa je bilo takih vzorcev tri odstotke. Glede mikrobiološkega onesnaženja so najbolj problematični manjši vodovodi.
Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da bodo znesek, ki ga bo država prihranila s tem, ko ne bo več izvajala monitoringa pitne vode, morali plačati uporabniki: “Skoraj zanesljivo bodo storitve, povezane z vodo, zaradi tega dražje za uporabnika.”
Nacionalni laboratorij je leta 2013 pripravil izračun. Strošek na prebivalca bi bil, če bi se državni monitoring prenesel na upravljavce, na letni ravni majhen, vendar bi na manjših oskrbovanih območjih lahko dosegel tudi do 10 evrov.
Kot poudarja Darko Drev, v uredbi ni na primer vzorčenja salmonele, mangana in številnih drugih parametrov. Dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano opozarja, da pri nas nihče ne spremlja novih onesnaževal: “Ne v notranjem nadzoru ne v državnem monitoringu nimamo razširjenih preiskav novih pesticidov, snovi s prednostnega seznama, ostankov farmacevtskih sredstev in snovi, ki jih že leta spremljajo v drugih državah EU.”
V nacionalnem laboratoriju neposrednih pritiskov zaradi rezultatov monitoringa niso imeli, so pa dobivali zahteve po menjavi merilnega mesta. Tako so denimo zaradi razvejanega internega omrežja želeli, da bi zamenjali mesto vzorčenja na neki šoli. V nacionalnem laboratoriju se strinjajo, da vzorčenje ni primerno med počitnicami, ko so uporabniki v stavbi, pa mora biti pitna voda za njih primerna ne glede na to, ali je problem interno omrežje ali voda, ki jo dobavlja upravljavec.
Pred enim mesecem je izšlo evropsko poročilo, ki kaže, da je po ugotovljenih mikrobiološko skladnih vzorcih Slovenija na repu evropskih držav. Več neskladnih vzorcev so ugotovili le na Cipru in v Italiji. Gre za posledico slabe priprave vode oziroma dezinfekcije. Deset od 1.500 vzorcev je bilo fekalno onesnaženih. “Vse države članice dosegajo 99-odstotno skladnost. Vendar to poročilo zajema le velike sisteme, se pa v Sloveniji zavedamo, da so problemi pri malih vodovodnih sistemih, kjer poročanje ni obvezno. Na teh manjših vodovodnih sistemih bi se odrezali precej slabše,” meni Nataša Sovič.
Slovenija je v ustavo zapisala pravico do pitne vode, vendar so območja, ki oskrbujejo manj kot 50 uporabnikov, izvzeta tako iz še veljavnega pravilnika kot iz uredbe, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje. Tudi člen, ki pravi, da mora biti pitna voda zdravstveno ustrezna in skladna, velja samo za vodovode, ki imajo več kot 50 uporabnikov. Uporabnikov takih vodovodov je v Sloveniji približno 150.000. Darko Drev opozarja, da bo po ustavi zdaj treba vsem prebivalcem zagotoviti zdravstveno neoporečno vodo.
Na ministrstvu še ne vidijo celovite rešitve, kako bi tudi v praksi vsem zagotovili ustavno pravico do pitne vode. Poudarjajo, da je problematika večplastna, obstajajo tudi vaški vodovodi, ki se nočejo priključiti na javni vodovod in se ne zavedajo, da imajo slabo vodo. Slovenija je posebnost v evropskem prostoru, kjer je za pitno vodo navadno pristojno ministrstvo za okolje, pri nas pa je ta pristojnost razdrobljena na več ministrstev. Tudi to naj bi bil vzrok, zakaj ne najdejo rešitve.
Policija po slabem desetletju spet razmišlja o uvedbi električnih paralizatorjev. Njihova uporaba je lahko zelo nevarna za nosečnice, otroke, kronične, še posebej srčne, bolnike. Lahko paralizator predstavlja alternativo strelnemu orožju? Bi ga policija lahko uporabljala pri postopkih odstranitve tujcev, obvladovanju demonstracij, v zaporih, psihiatričnih bolnišnicah?
Nekateri člani Društva invalidov Zagorje ob Savi so močno razočarani nad vodstvom društva, predvsem nad predsednikom. Očitajo mu samovoljo, aroganco, da dela razliko med člani... Predsednik društva vse to zanika in zatrjuje, da imajo posamezni člani žaljiv odnos do vodstva, da enostavno rovarijo in ga skušajo odstraniti. Pravi, da gre za osebne zamere.
Ponavljajoči se klici iz neznane številke, ki se končajo po nekaj sekundah, lahko hitro postanejo nadležni. Podobno je z oglaševalci, ki ne odnehajo s klici, čeprav jim to izrecno naročite. Kako torej ravnati v takih primerih in kakšne so obveznosti operaterjev? V sredinem Žulju tudi o enostavnosti spreminjanja klicne identitete, ki za uporabnike mobilne telefonije lahko pomeni resno nevarnost.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Inšpekcijske službe so kadrovsko podhranjene, povprečna starost inšpektorjev je pogosto 50 let, pri delu so izpostavljeni tudi grožnjam.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Neustrezno dokumentiranje, nespoštovanje vrstnega reda čakajočih in neuvrščanje pacientov na čakalni seznam je le nekaj največjih kršitev pacientov, ki potrebujejo pomoč fizioterapevta. Na Goriškem, kljub uvedbi novega modela fizioterapije, ki naj bi odpravil te težave, čakalne dobe niso nič krajše. Zato so se tam odločili, da s septembrom preidejo na elektronsko čakalno knjigo. Kako in koliko bo to vplivalo na čakalne dobe in obravnave, da ne bi prihajalo do primerov, kakršnega nam je opisala poslušalka iz Kanala ob Soči, ko kljub predložitvi napotnice ni dobila niti datuma začetka obravnave, pa bo pokazal čas.
Očala, ki navadno stanejo 150 evrov, zdaj ponujajo po ugodnih 35 evrov. Torbica, ki v trgovini stane 300 evrov, jo na spletni strani dobite že za 60 evrov, pametne telefone višjega cenovnega razreda pa delijo, kot bi bil zadnji dan na zemlji. So vam te ponudbe znane? In ali ste se kdaj s katero izmed njih opekli in nasedli neverjetni ceni? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli raziskujemo, kako se zavarovati in predvsem kako prepoznati spletne goljufe.
Etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah lahko ob menjavah upravnika naletijo na nepričakovano količino težav, ki lahko vodijo tudi v sodne spore. Tak primer je Kajuhova 44 v Ljubljani, kjer se stanovalci že leto dni ukvarjajo z dvema upravnikoma v sporu, kar je pripeljalo tudi do dvojnih položnic za iste storitve. Zakonsko so vloge deležnikov slabo urejene, stanovanjska inšpekcija je kadrovsko zelo podhranjena, saj 5 inšpektorjev nadzira kar 60.000 večstanovanjskih stavb v Sloveniji.
Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?
Poslušalka je v najem dala poslovni prostor, vendar najemnik ni plačeval obratovalnih stroškov. Ker je račun dolžnika zaprt, zdaj mora njegove dolge plačati sama. V Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana tako opažajo, da je v zadnjih leti prišlo do porasta dolgov ter posledično tudi višine plačil obratovalnih stroškov.
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V petek so pripadniki islamske države izvedli teroristični napad na tunizijsko letovišče Sousse, ki je priljubljeno tudi pri Slovencih. Nekaj izmed njih se je v strahu želelo čim prej vrniti v Slovenijo, a so jim iz turistične agencije sporočili, da jim bodo predčasen odhod v domovino zaračunali. Upravičeno? Teroristični napad šteje kot dejanje višje sile, a po drugi strani naj bi tudi drugi tuji turisti, denimo Britanci, stroške za predčasen odhod iz Tunizije morali kriti sami. Kako bi morale v tem primeru reagirati turistične agencije, kakšne ukrepe lahko sprejme Ministrstvo za zunanje zadeve, in kakšne pravice lahko uveljavljamo potrošniki-turisti? Raziskujemo v tokratni oddaji Kje pa vas čevelj žuli
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence. Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor vre – nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora društva zatrjujejo, da si je predsednica, ne samo neupravičeno izplačevala honorarje, dnevnice in potne stroške, ampak je društvo enostavno ugrabila, saj ne upošteva sklepov izvršnega odbora. Neupravičeno naj bi si izplačala več kot 9000 evrov. Ta seveda vse zanika.
Dolgo je veljalo, da lahko v vozilo v garanciji posega le od izdelovalca vozil pooblaščeni, po pravilu dražji serviser. A le malo porabnikov ve, da že pet let – vse odkar velja uredba o skupnih izjemah – ni več tako. Razlike med cenami obveznega intervalnega servisa pri najdražjih pooblaščenih in najcenejših nepooblaščenih servisih so lahko tudi trikratne, a pri kakovostno opravljeni storitvi vse od tedaj, odkar velja uredba o skupnih izjemah, garancija ne bi smela biti vprašljiva. Pa je res tako? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli bomo preverili, kje lahko servisiramo vozilo, dokler garancija še velja, kakšne so razlike med cenami pooblaščenih in nepooblaščenih serviserjev in kakšne med tovarniško in podaljšano garancijo oz. jamstvom, ki ga ponujajo prodajalci vozil.
Evropski parlament bo v sredo odločal o priporočilih komisiji za nadaljnja pogajanja z Združenimi državami Amerike za sklenitev čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva. Čeprav naj bi sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu in olajšal vlaganja na obeh straneh, s tem pa okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest, je v javnosti naletel na številne pomisleke, v nekaterih članicah pa tudi na močno nasprotovanje javnosti in politike.
Položnice za plačilo komunalnih storitev so v Sloveniji res nekaj posebnega. Vsaka občina po svoje določa ceno oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter komunalnih storitev. Razumljivo bi bilo, če bi se cene v različnih občinah zaradi določenih stroškov razlikovale za nekaj centov, ne pa za več kot štirikratno razliko. Zanimive so tudi postavke na računih. Omrežnino plačujemo tako za odvajanje odpadnih voda kot za čiščenje odpadnih voda, pa omrežnino za odvajanje padavinskih voda ter za čiščenje padavinskih voda. Prav slednja postavka na računu je naravnost smešna, saj deževnica iz streh ni onesnažena. Še bolj zanimivo pa je, da nekatere občine uredbe in zakona glede padavinskih voda enostavno ne upoštevajo.
S 1. junijem se začenja kopalna sezona na morju, 15. tudi v rekah in jezerih in dobro je, da vemo, ali je voda v kateri se ob vročih dneh osvežimo, tudi čista in varna. Na osnovi podatkov in meritev za zadnja tri leta so pri Evropski okoljski agenciji prav vsa naša morska kopališča ocenili z odlično kakovostjo. Tudi vse naše celinske kopalne vode so za kopanje ustrezne. Zakaj lahko kljub poročilu Evropske komisije v kakovost kopalnih voda dvomimo?
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Neveljaven email naslov